Na domačiji Lojz na Fužinah pri Gorenji vasi so pred skoraj dvajsetimi leti začeli s prodajo kislega zelja in repe, kislih zeljnih glav ter odlično zelnico. Iz kašče ponujajo domače shranke, kot je sušena in sveža mleta zelenjava ter paradižnikova mezga s čebulo ali brez. Nedavno so že znanim izdelkom dodali še jabolčno moč, ki je naravni zdrav prigrizek oziroma sladica, narejena iz jabolk in lešnikov, brez dodanega sladkorja.
V trgovini na domačiji Lojz sredi Poljanske doline pri Gorenji vasi dobite domače dobrote, ki sta jih Irena in Igor Bogataj s pomočjo družine sprva pridelovala in predelovala le za lastno porabo, danes pa še za številne stalne stranke, ki se jim vedno pridružujejo nove. Na majhni kmetiji, precej na strmini, pridelujejo različno zelenjavo, v hlevih pa je nekaj glav živine.
Ker so doma že od nekdaj pridelovali zelje in repo ter oboje tudi kisali, se je porodila ideja, da bi še ga za druge v Poljanski dolini, ki tega nimajo. Po dobri prodaji kislega zelja sta dodala še zeljnate glave, kisle zeljnate liste ter zelnico. Vsi pridelki so kisani na povsem naraven način, brez dodanih konzervansov. Edini konzervans je sol iz sečoveljskih solin. »Po zelnici je danes veliko povpraševanje,« pove Irena, ki razloži, da je zelnica tekočina, ki nastane pri kisanju zelja. To je zdravilna zeljna voda, ki uravnava prebavo in blagodejno vpliva na počutje. V njej se nahaja obilje vitaminov in mineralov, ki so se med postopkom kisanja izločili v tekočino. Blagodejno vpliva na želodec in kri ter ureja delovanje črevesja. Zaradi večjega števila mlečno-kislinskih bakterij spodbuja regeneracijo črevesne flore in tako izboljša prebavo.

IZ KAŠČE

Na vprašanje, od kod izhaja ime kmetije Lojz, Igor Bogataj odgovori, da je bil blizu njihove domačije nekoč mlin in žaga, kjer se je rodila njegova stara mama. Imeli so »bajto« kot preužitkarsko hišo, ki jo je podedovala, ko se je poročila s sosedovim Lojzom, njegovim starim očetom. Ker je bil podjeten, kupoval je zemljišča in bil tudi furman, sta se z Ireno odločila, da bo kmetija Lojz. Njegovo delo sta potem dopolnila Igorjeva starša, ki sta kmetiji dodala še nekaj dodatnih stavb.
Ko sta Irena in Igor leta 2005 registrirala dejavnost, so s pomočjo dr. Janeza Bogataja (ki ima slučajno enak priimek kot Bogatajevi na kmetiji) naredili celostno podobo kmetije ter začeli izdelke tržiti pod blagovno znamko Kmetija Lojz. Potem ko so na Dobrotah slovenskih kmetij prejeli zlato priznanje za kislo zelje in kislo repo, so hitro začeli razmišljati o novih izdelkih, predvsem iz zelenjave, ki so jo pridelali na njivah in v majhnem rastlinjaku. Tako so ponudbo razširili s posušeno mleto čebulo in suho čebulo v kolobarjih. Taka čebula ohrani vso hranilno vrednost, uporablja pa se lahko za pripravo najrazličnejših juh, omak, pečenk, golažev in drugih jedi. Kasneje je iz kašče prišla še sveža in sušena zelenjava ter nato še paradižnikova mezga s čebulo ali brez. Sestavine sušene mlete zelenjave so korenje, čebula, česen, zelena, peteršilj in sečoveljska sol, medtem ko so v sveži mleti zelenjavi korenje, paradižnik, paprika, čebula, koleraba, peteršilj in sečoveljska sol. Irena svetuje, da naj posušena mleta zelenjava med kuhanjem vsaj prevre, lahko pa se jo nekaj ur pred uživanjem primeša v jogurt ali skuto za domač zelenjavni namaz. Tudi ta izdelek je bil nagrajen z zlato medaljo na Dobrotah slovenskih kmetij na Ptuju.
Skoraj vsi izdelki so naprodaj tudi pod znamko Babica in Dedek, pri kateri gre za uveljavljene visokokakovostne izdelke iz Škofjeloškega hribovja.
Če je dobra letina plodovk, iz paradižnika, paprike, kumar in še kakšne vrtnine pripravijo tudi paradižnikovo mezgo. Zadnji njihov nov izdelek so poimenovali Jabolčna moč. Kuhanim in pasiranim jabolkom dodajo mlete lešnike, nekaterim še cimet ter jih brizgajo in posušijo. Irena pa že razmišlja, da bi jabolkom mogoče dodala orehe ali kakšno drugo sadje in tako svojo ponudbo še razširila.

PRODAJA JAVNIM ZAVODOM

Kmetija Lojz, kjer Ireni in Igorju pomagajo vsi trije sinovi s svojimi partnerkami, pridelke prodaja v trgovini na domačiji in v domačih kotičkih zadrug v Škofji Loki, Idriji, Tolminu, Medvodah, Logatcu ter drugih trgovinah z domačimi pridelki in izdelki vse do Ljubljane in Kamnika. Precej izdelkov prodajo tudi lokalnim javnim zavodom, predvsem šolam in vrtcem, domovom starejših, bolnišnici v Idriji ter lokalnim gostilnam. Vseh sestavin za svoje izdelke ne pridelajo sami na kmetiji, saj so z njivskimi površinami zelo omejeni, zato nekaj tudi dokupijo od drugih pridelovalcev v bližnji okolici, s katerimi se že spomladi dogovorijo, kaj in koliko določene vrtnine bi potrebovali. Tako se na primer dogovorijo za pridelavo paradižnika za paradižnikovo mezgo.