Večina nasadov jablan je bila spomladi izpostavljena delni pozebi. Temperatura je bila večkrat blizu ničle, v nekaterih nasadih celo pod lediščem. V maju je bilo daljše deževno obdobje in sledilo je močno trebljenje plodičev. Tam, kjer ni bilo spomladanske pozebe in so pridelovalci opravili vse potrebne tehnološke ukrepe, v nasadih kaže na kakovosten in tudi količinsko dober pridelek.

Strokovnjaki za sadjarstvo (dr. Matej Stopar, prof. dr. Metka Hudina in prof. dr. Stanislav Tojnko) so že v juniju napovedali možnost debelih plodov. To je posledica izredno močnega trebljenja plodičev v maju, ko je nastopilo dolgo deževno vreme po cvetenju in s tem slaba osvetlitev. Ponekod je bila vzrok močnejšega osipa plodičev tudi delna pomladanska pozeba na izpostavljenih legah. Zaradi obilnega trebljenja plodičev, še posebno v tistih sadovnjakih z močnejšim kemičnim redčenjem plodičev, se načeloma ni bati negativnih vplivov na cvetenje jablan v naslednjem letu. Kot pa omenjajo specialisti, je eden od pogojev dobre diferenciacije cvetnega brstja za naslednje leto tudi zaustavitev rasti poganjkov. To se zgodi v juniju in je pogojena z daljšim obdobjem bolj suhega vremena. Ročno redčenje plodičev nima vpliva na diferenciacijo cvetnega brstja. Opravljali so ga le v tistih nasadih, kjer obilnega trebljenja plodičev ni bilo. Ciljna vrednost pri ročnem redčenju je okoli 100 plodov na drevo z velikostjo krošnje približno treh metrov.

Zaradi močnejšega trebljenja že v začetku junija so plodovi hitro rasli. Potrebni so bili določeni ukrepi za uravnavanje fiziološkega ravnovesja pri sprejemu kalcija v plodove ter za preprečitev grenke pegavosti ali kasnejših problemov pri skladiščenju plodov. Opraviti je bilo treba tretiranje s kalcijevimi foliarnimi gnojili ter zeleno rez in rez korenin v sadovnjaku. Tam, kjer namakalnega sistema ni, se sicer rez priporoča po obiranju. Dejstvo je, da je treba poskrbeti za umirjeno rast in dobro prehranjenost drevesa. Tako je v nasadu čim manj problemov s kakovostjo in obstojnostjo plodov. Izbor ukrepov je odvisen od posameznega nasada in kombinacije tal, sorte in podlage ter tudi obloženosti dreves.

NA ŠTAJERSKEM TEŽAVE S HRUŠEVIM OŽIGOM

V štajerskih nasadih kaže, da se bo obiranje prve zgodnje tržne sorte gala začelo 7 do 10 dni prej kot običajno. To bo predvidoma takoj po 15. avgustu. Zgodnje cvetenje, ki je letos nastopilo že v začetku aprila (in ne konec aprila), bo vplivalo tudi na zgodnje obiranje, pove Matjaž Lerš, svetovalec specialist za sadjarstvo pri Kmetijsko-gozdarskem zavodu Maribor. Deževje v juniju in dolg vročinski val v juliju v nasadih nista povzročala težav. Tudi ožigov ni bilo, saj plodove vsaj delno zaščitijo mreže proti toči. V nasadih, kjer ni bilo spomladanske pozebe, kaže, da bo pridelek tako po količini kot kakovosti dober. Zagotovo bo boljši kot lansko leto.

V Posavju bodo začeli galo obirati predvidoma okrog 10. avgusta, kot običajno pa 5 do 7 dni pozneje tudi na Štajerskem.

Na določenih lokacijah, kjer je bila spomladanska pozeba, bo pridelka manj, veliko plodičev je odpadlo, na drevesih so deformirani plodovi, kažejo se obročki, t. i. kravate, pojavlja se mrežavost. Predvsem na območju Maribora, od Selnice ob Dravi prek Hoč do Slovenskih Konjic, je precejšen pojav hruševega ožiga oz. ognjevke. Edini ukrep je izrezovanje okuženega lesa, kar pomeni izgubo pridelka. Pri določenih mlajših drevesih in pri občutljivejših sortah se je posušila tudi polovica drevesa. Kaj se bo zgodilo z drevesom v prihodnjem letu, je odvisno od vremenskih pogojev, ki povzročajo okužbo v času cvetenja. Letos so bile v času cvetenja visoke temperature, nad 20 °C, bilo je dovolj zračne vlage, kar je povzročalo okužbe.

Na območju Vitomarcev je škoda po spomladanski pozebi v posameznih nasadih od 0 do 95 %.

POSLEDICE POZEBE TUDI V DOLENJSKIH NASADIH

Tudi v nasadih na Dolenjskem, vključno s Posavjem, visoka julijska temperatura ni naredila škode, če so pridelovalci naredili vse potrebne tehnološke ukrepe, pravi Andreja Brence, svetovalka specialistka za sadjarstvo pri KGZ Novo mesto. Tam, kjer so naredili vse, kot je treba, izvedli potrebno redčenje, so na poti dobre letine jabolk.

Pridelovalci upajo na ugodno vreme v septembru in oktobru. Predvsem je potrebnih 10 do 15 stopinj temperaturne razlike med dnevom in nočjo, da se plodovi ustrezno obarvajo.

Žal je tudi na Dolenjskem na določenih legah škodo v nasadih povzročila spomladanska pozeba. Plodovi, ki niso odpadli, so deformirani in razpokani. »Vprašanje je tudi, kakšne bodo posledice pozebe oz. mejnih nizkih temperatur pri poznejših sortah. Ti plodovi zdaj lepo izgledajo, ne vemo pa, kako se bodo skladiščili. Marsikje so plodovi brez pečk, prehitro se debelijo in ne vemo, kakšna bo njihova stabilnost ter kaj se bo zgodilo v hladilnicah. Pri nekaterih sortah se že sedaj kaže, da bo debelina plodov 80 milimetrov in več, kar lahko povzroča težave pri skladiščenju,« je povedala Andreja Brence.

Sadjarji si ne želijo debelih jabolk, ker se ne ve, kako stabilna bodo v skladiščih.

Letos je bilo zaradi visokih temperatur in dovolj zračne vlage več težav z nekaterimi škodljivci. Velik je bil pojav uši in tudi marmorirane smrdljivke. Slednja je naredila precej škode na breskvah, pojavlja se pri hruškah.

Aktivnih snovi in učinkovitih zaščitnih sredstev za sadjarstvo je vedno manj. Sadjar mora biti zelo natančen, imeti mora precej znanja, da z ustreznim naborom sredstev zaščiti nasad pred boleznimi in škodljivci.

Kaj storiti v primeru hruševega ožiga?

Ob pojavu hruševega ožiga je treba v suhem vremenu takšne poganjke izrezati v zdrav les. Izrezane veje je treba izvleči iz krošnje, da se prepreči širjenje okužbe, ali jih izrezati neposredno v vrečo ter jih kasneje uničiti – sežgati. Med samim izrezovanjem je potrebno sprotno razkuževanje orodja. Za razkuževanje ran po izrezovanju poganjkov se lahko uporabi bakrov pripravek. Mehanizacijo, oblačila in obutev, ki jih uporabljamo v okuženih nasadih, je treba po uporabi razkužiti oz. oprati, svetuje Boštjan Matko iz KGZ Maribor.