V Sloveniji je 89 čebelarskih mojstrov in le štiri čebelarske mojstrice. Ena od teh je Barbara Prelesnik Kojek, ki skrbi za 180 čebeljih družin. Pri čebelah je potrebno veliko znanja, spremljanje novosti in zavedanje, da je vsaka čebelja družina zgodba zase, na katero vpliva več dejavnikov.

Družinsko čebelarstvo Kojek se ponaša z več kot polstoletno tradicijo čebelarjenja. Barbara in njen mož Boštjan, ki je tudi čebelar, a zaposlen gozdar, nadaljujeta z družinsko tradicijo čebelarjenja, ki je znano po odličnih medovih, zlasti po medenih pijačah. Barbara se je učila pri svojem tastu, priznanem čebelarju Janezu Kojeku, on pa se je učil pri Ivanu Grajšu, strokovnjaku za gozdno medenje, po katerem se imenuje grajšev panj. Kot pravi Barbara, je imela najboljšega učitelja ne le zaradi znanja in izkušenj, ki jih je imel, pač pa, ker se je začela učiti na stotih panjih.

Barbara danes skrbi za štiri čebelnjake, v katerih je skupaj okrog 180 čebeljih družin. Bogato izbiro vrstnih medov omogočata dva čebelnjaka na travniškem obronku ribniške Male gore in ob vznožju mogočnih gozdov Kočevskega roga, oba v neokrnjeni naravi ribniško-kočevskih gozdov. S prevoznim čebelnjakom čebele peljejo na pašo po vsej Sloveniji, od Prekmurja, Goričkega, Bele krajine, Gorenjske in drugam. Četrti čebelnjak pa je na Hrvaškem, na območju divjega žajblja.

Poleg sedem različnih vrst medu imajo tudi med v kremnem stanju – med je treba pet dni neprekinjeno mešati, da nastane kremni namaz.

NAJBOLJE JE MEDILA LIPA

Letos spomladi, ko so bile meje zaradi epidemije koronavirusa zaprte, Barbara od marca do maja ni mogla do svojih čebel na Hrvaškem in so rojile, kasneje pa so si družine opomogle in poleti so nekaj žajbljevega medu tudi iztočili. Nasploh je letošnja čebelarska bera ponovno pod povprečjem, ocenjuje Barbara, saj so med točili enkrat, pri enem čebelnjaku dvakrat. Vedno so pri točenju puščali napol polne sate medu v medišču za rezervo družinam, kar je osnova dobrega čebelarjenja. »Čebele nikoli ne smejo biti lačne ali sploh občutiti pomanjkanja,« meni čebelarska mojstrica. Se pa pri čebelah vedno lahko zgodi kaj nepredvidljivega, vsaka čebelja družina je svoja zgodba, na kar vpliva več zunanjih dejavnikov. Če je dobra letina, je medu veliko, če je slaba letina, je medu manj ali ga sploh ni in takrat je treba čebelam pomagati in jih hraniti. Čebele imajo poleg pridelave medu še veliko pomembnejšo vlogo, to je opraševanje rastlin.

Kljub slabši letini pa je letos dovolj dobro medila lipa, tudi kostanj, medtem ko je gozdnega medu in ostalih vrstnih medov bolj za vzorec, pove Barbara Prelesnik Kojek in dodaja, da mora čebelar točno vedeti, kdaj katera rastlina cveti, da s prevoznim čebelnjakom ne zamudi medenja rastlin. Pri nektarskih pašah to ni problem, saj se vidi, ko rastlina cveti, medtem ko je pri manenih pašah v gozdu potrebnega več znanja in izkušenj, da se čebele pravočasno odpelje na pašo. Baraba in Boštjan, ki je diplomiral prav iz gozdnega medenja, tako prevozita stotine kilometrov, da poiščeta dovolj paše za svoje čebele.

Družinsko čebelarstvo Kojek je članica ribniškega in kočevskega čebelarskega društva ter Združenja Kočevski med z evropsko registracijo zaščitena označba porekla, kar zagotavlja nadzorovane visokokakovostne proizvode. Čebelarijo na področju, ki je v Sloveniji in tudi Evropi najgosteje poseljeno z medvedi, zato so se navadili sobivati z njimi in so od samega začetka partner projekta Medvedu prijazno.

POKUŠINA MEDENIH DOBROT V MEDENI KLETI

Družinsko čebelarstvo Kojek ponuja sedem različnih vrstnih medov, tudi v kombinaciji dveh vrst in z dodatki oreščkov, ter paleto medenih izdelkov. V edinstveni medeni kleti, v kateri izdelki zorijo, lahko obiskovalci okušajo vse medene dobrote in okuse medenih pijač, čebelarska mojstra Barbara in Boštjan pa jih s strokovno vodeno degustacijo popeljeta v svet čebelarjenja.

Poleg različnih vrst medu je družinsko čebelarstvo Kojek že od nekdaj znano po medenih pijačah, kot so medica, medeni liker, medeno žganje in peneča medica. Kot pravi Barbara Prelesnik Kojek, je najlaže narediti medeni liker, medtem ko je za medico, medeno žganje in še zlasti za penečo medico že potrebno enološko znanje. Kraljico medenih pijač – penečo medico, delajo po klasični metodi, kar traja več kot dve leti. Vsi izdelki, predvsem pester darilni program, je v ličnih embalažah njihove lastne blagovne znamke Družinsko čebelarstvo Kojek.

Večino medu in medenih izdelkov prodajo na domu in v zadnjem letu tudi na tržnici v Ribnici, kjer običajno prodajata hčerki Manca in Zala, ki pomagata tudi pri drugih opravilih, predvsem pri točenju medu. Nekaj medu prodajo tudi lokalni šoli, čeprav je Barbara prepričana, da bi ga lahko še več, saj na delavnicah z otroki, ki jih izvajajo na domačiji, ugotavlja, da imajo otroci zelo radi med.

Družinsko čebelarstvo Kojek se ukvarja tudi s čebelarskim turizmom. Nad medeno kletjo in točilnico sta dva apartmaja, ob zgradbi pa kozolec, na katerem bodo v prihodnje postavili dve čebelji družini za namen apiterapije.

V Sloveniji število čebelarjev v zadnjih letih narašča. Veliko zaslug za to ima zelo dobro organizirana Čebelarska zveza Slovenije, ki čebelarjem nudi vso strokovno in tehnično pomoč. »Če je bila pred leti na strokovnih izobraževanjih le tu in tam kakšna čebelarka, jih je v zadnjem času vedno več, tudi mladih čebelark,« zadovoljno pove Barbara Prelesnik Kojek.