Skupina žensk iz občin Aleksinac, Pirot, Babušnica in Vlasotince v južni Srbiji so na tridnevnem študijskem obisku spoznale pridelke in izdelke iz dopolnilnih dejavnosti lokalnih ponudnikov v Kočevju in Razkrižju. Na več kmetijah so si ogledale predelavo mleka, s čimer se ukvarjajo tudi same, spoznale pa so tudi turistično, sadjarsko in čebelarsko kmetijo. 22 srbskih žensk je ves čas obiska v Sloveniji z velikim zanimanjem spremljalo predstavitve in novosti.
Študijski obisk je potekal v okviru projekta Krepitev podjetništva in vloge kmečkih žensk v Srbiji, ki ga v letih 2023 do 2025 sofinancira Ministrstvo za zunanje zadev, Slovenska Karitas v partnerstvu s Caritas Beogradske nadbiskupije ter občinami Aleksinac, Pirot, Babušnica in Vlasotince v Srbiji ter Kočevje in Razkrižje v Sloveniji. Partnerji v projektu so tudi Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, podjetje T-2 ter Nedeljski dnevnik in Kmečki glas.
Cilj projekta je povečati dohodek in opolnomočiti 60 ranljivih žensk iz omenjenih občin jugovzhodne Srbije, in sicer z omogočanjem začetka ali razširitvijo malega podjetja na področju predelave hrane ali kmečkega turizma.
V primerjavi z moškimi so ženske v Srbiji v neenakem položaju, večina s slabšo izobrazbo, posledično z manj pravicami in možnostmi odločanja v družini in družbi. Večinoma se ukvarjajo s samooskrbnim kmetijstvom z nizkim dohodkom in imajo malo časa za dostop do boljših delovnih priložnosti in kvalitete življenja. Cilj bo dosežen z ozaveščanjem žensk o njihovih pravicah, preventivi pred nasiljem in o skrbi za zdravje, z izmenjavo izkušenj z uspešnimi podjetnicami v kmetijstvu v Srbiji in Sloveniji, z usposabljanjem o vodenju podjetij, kakovosti in varnosti hrane ter e-trženju. Za e-trženje bo slovensko podjetje T- 2 30 ženskam podarilo pametne telefone. Cilj bo dosežen tudi z obnovo prostorov, opremo, certifikacijo in blagovno znamko izdelkov žensk. Dostop do novih trgov jim bo omogočen z obiski na sejmih v Srbiji, s spletno prodajo in promocijo v srbskih medijih. K njihovemu napredku bo pripomoglo tudi vključevanje vidika enakosti spolov v občinske proračune in subvencioniranje pobud žensk v štirih ciljnih občinah v Srbiji.

V KOČEVJU SPOZNALE PREDELAVO MLEKA V MLEČNE IZDELKE

Gostje so iz Srbije prispele v Kočevje, kjer se je naslednji dan začel dvodnevni študijski obisk lokalnih ponudnikov kmetijskih pridelkov in izdelkov. V lično urejenem prostoru Turistično-informativnega centra Jezero ob Kočevskem jezeru so goste sprejeli predstavniki občine Kočevje na čelu s podžupanom Andrejem Mladenovićem, ki je predstavil občino in uspešno zadrugo Zakladi Kočevske, ki v lično urejeni trgovini prodaja številne pridelke in izdelke lokalnih ponudnikov. Med zbranimi se je razvila zanimiva razprava o potrebni registraciji ponudnikov, o pozitivnih učinkih povezovanja ponudnikov, njihovem skupnem trženju in promociji ter pridobitvi zaupanja kupcev, kar zagotavljajo kakovostni pridelki in izdelki.
Prva kmetija, ki so jo srbske ženske obiskale, je bila ekološka sirarska kmetija Konda iz Dola ob Kolpi. Helena Konda je goste pričakala z belokranjsko pogačo, Ivan pa ob polni mizi njihovih številnih izdelkov iz ovčjega mleka. Kmetija Konda je iz majhne, nekajštevilčne črede ovac danes zrasla v čredo s 400 ovcami in več kot 25 različnimi mlečnimi izdelki, ki jih uspešno prodajajo vse od Kolpe do Save, tudi v trgovski verigi in več javnim zavodom, predvsem šolam in vrtcem. Ob predstavitvi kmetije so gostje degustirale njihove izdelke, medtem pa je Ivan povedal zgodbo o mešanem napitku jogurta in kefirja z dodatkom gozdnih sadežev ali marelic, ki je nastal izključno za zadovoljitev okusov otrok v vrtcih in učencev v šolah. Nad okusi jogurtov, kefirjev, mocarele, mladih sirov, trdih in poltrdih sirov z različnimi dodatki so bile gostje navdušene. Češnja na torti degustacije pa je bil Kondov sladoled iz ovčjega mleka. Ogledale so si tudi proizvodnjo oziroma delovni prostor z vso potrebno opremo za predelavo mleka ter zorilnico poltrdih in trdih sirov, žal pa je zmanjkalo časa za nekoliko oddaljen hlev in molzišče, saj so že zamujali na naslednjo kmetijo v Fari.

Na kmetiji Konda v Dolu ob Kolpi so bile navdušene nad okusi različnih izdelkov iz ovčjega mleka.
Mimo domačije Štefančič v Fari so se gostje zapeljale na pašnik, kjer sta jih Blaž in Anja Štefančič pričakala ob čredi približno sto koz, ki so poleti na pašnikih, pozimi pa v dolini v Fari. Za kozami pašnike popase še govedo in osli, drobnico pa pred medvedi, volkovi, risi in šakali poleg lastnikov čuvajo tudi psi tornjaki. Ob pašnikih imajo montažno molzišče in premično mlekarno, saj mleko vsak dan takoj po molži odpeljejo v dolino v predelavo. Jogurte, skute, mladi sir in poltrde sire Blaž vozi dvakrat na teden na ekološko tržnico v Ljubljano in nekaj drugim stalnim kupcem.

Štefančičevi imajo montažno molzišče in premično mlekarno za predelavo kozjega mleka.
Dolgoletne izkušnje danes uspešnih kmetij so bile za gostje zelo dragocene. V popoldanskih urah so prispele na še bolj znano in uspešno Kocjančičevo kmetijo na Goteniški planoti na nadmorski višini približno 700 metrov. Kmetijo ob pomoči očeta, ki je vse skupaj začel, danes vodijo trije bratje: dvojčka Jaša in Urban ter Vito Kocjančič. Sodobna ekološka kmetija s prirejo mleka dokazuje, da je uporaba robota mogoča tudi ob pašnem sistemu in da živalim na prostem tudi v mrzlih zimah ni nič hudega. Sire so najprej prodajali na kočevski tržnici, danes pa jogurte, skuto, sire in druge mlečne izdelke prodajajo v večje trgovske mreže po vsej Sloveniji, v kočevske javne zavode, šole, vrtce, domove starejših občanov ter na lokalne tržnice vse do Ljubljane. Redijo okrog 270 glav živine, molzejo pa 90 do 135 krav, odvisno od števila presušenih. V mlečne izdelke predelajo 12.000 do 15.000 litrov mleka na mesec, preostalo količino pa prodajo v mlekarno Krepko. Njihov glavni izdelek so siri, v prihodnje pa bodo vlagali predvsem v razvoj in avtomatizacijo procesov predelave.

TURISTIČNA KMETIJA S SADJARSTVOM

Naslednji dan so si v Kočevju ogledali podjetniški inkubator ter obiskali turistično kmetijo Likar. Na tako imenovani Lukčevi domačiji nudijo nočitve z zajtrkom, ob tem pa še vrsto aktivnosti, ki jih družine, poslovne skupine ali prijatelji želijo preživeti v neokrnjeni naravi. Andreja in Bine Likar sta tudi lokalna vodiča po gradu Kostel in po Kočevskem, v osnovi pa je to sadjarska kmetija, ki ekološko pridelano sadje predeluje v kakovostne sokove. Z mobilno stiskalnico nudijo tudi storitev stiskanja jabolk v sok. Že nekaj let ima Bine predvidene lokacije, to so Lukčeva domačija, Kočevje, Ribnica in Velike Lašče, ter za vsako lokacijo termine stiskanja jabolk. Bine zagotavlja, da je sok stisnjen iz jabolk, ki jih stranka pripelje. Priporoča, da je jabolk vsaj 100 kilogramov, oz. svetuje, da naj se združi več pridelovalcev, če je jabolk manj.

V PRLEKIJI OGLED ČEBELARSKEGA MUZEJA

V družbi Jane Lampe iz Slovenske karitas, ki je obiskovalke spremljala ves čas bivanja v Sloveniji, so se gostje iz Kočevja odpeljale v severovzhodno Slovenijo. V Prlekiji so obiskale Čebelarstvo Tigeli in sadjarsko kmetijo Trstenjak.

Gostje v čebelarskem muzeju Tigeli (Fotografija: Slovenska karitas)
Na ekološki kmetiji Trstenjak raste že več kot 50.000 dreves jablan, hrušk, sliv, breskev, marelic, asimin, nashija in nekaj kostanjev. Del sadja predelajo v naravne sokove, ki jih pasterizirajo na avtomatski pretočni liniji s toploto, ki jo pridobijo iz lesne biomase. V nasadih imajo odporne sorte, kot so topaz, lucy, natyra, fujion, opal, alegro, santana, carjevič, rubelit in druge. Na domačiji je trgovina Špajza, v kateri ne prodajajo le svojih pridelkov in izdelkov, pač pa tudi iz drugih kmetij.
V čebelarstvu Tigeli pri Veržeju se nahaja čebelarski muzej, kjer je edini ohranjen osmerokotni čebelnjak v Sloveniji. Obiskovalke so si ogledale še zeliščne vrtove in učni čebelnjak. Dragica Tigeli je goste popeljala v svet medenih izdelkov, kjer poleg različnih vrst medu ponujajo še več vrst medenih likerjev, kremnih medov, domačih medenjakov, sveče in druge izdelke iz voska.
Udeleženke študijskega krožka v Sloveniji so bile zelo zadovoljne in navdušene nad vsem videnim. Marsikatera, ki na domači kmetiji že predeluje mleko v mladi sir ali kakšen drug mlečni izdelek, je dobila idejo za nov izdelek, predvsem pa znanje, kako izdelke tudi tržiti. Udeleženke iz Srbije se pred tem niso poznale med seboj, po treh dneh študijskega obiska pa so skupaj načrtovale, kako tržiti svoje pridelke in izdelke, kako si pomagati in sodelovati.
Obiskovalke iz Srbije so se predstavile s svojimi tipičnimi izdelki, med katerimi ni manjkal ajvar, več vrst mladih sirov, marmelad in drugega. (Fotografija: Slovenska karitas)