Danes (15. oktober) je svetovni dan kmetic. Letošnja tema izpostavlja vlogo podeželskih žena pri oskrbi s hrano. Slovenske kmetice so na predvečer praznika v Kulturnem domu DD Zagorje ob Savi počastile svoj praznik z osrednjo slovesnostjo. Na njej so razglasile tudi kmetico leta 2024, ki je postala  62-letna Marjana Kogelnik.

Za ta laskavi naslov se je letos potegovala šest kandidatk: Zdravka Kampijut iz Bizeljskega (Društvo kmetic Brežic), Marjana Kogelnik iz Podklanca pri Dravogradu (Društvo kmetic Dravograd), Breda Fink iz Obrha pri Dolenjskih Toplicah (Društvo podeželskih žena Dolenjske Toplice), Anica Osolnik iz Velike Lašne pri Kamniku (Društvo podeželskih žena Tuhinjske doline), Jana Urha iz Vopolj pri Cerkljah (Društvo kmečkih žena in deklet Gorenjski nagelj) in Marija Jug iz Ličenca pri Ločah (Društvo kmečkih žena Zarja iz Slovenskih Konjic). Kot je povedala predsednica Zveze kmetic Slovenije Irena Ule je Upravni odbor zveze imel težko nalogo. Kandidatke so bile zelo enakovredne in je bilo težko izbrati le eno. Po težko odločitvi so laskavi naslov dodelili Marjani Kogelnik s kmetije Klančnik.

MARJANA KOGELNIK S KMETIJE KLANČNIK

Marjana Kogelnik,  je že zgodaj v otroštvu spoznala lepoto in težavnost ročnega kmečkega dela, ki ga je bilo v času njenega odraščanja še zelo veliko. Leta 1983  se je poročila na prvi  «koroški ohceti« v Dravogradu, ki je bila takrat ena največjih prireditev na Koroškem. Preselila se je na moževo – Klančnikovo kmetijo v Podklanc pri Dravogradu. Rodili so se jima trije otroci, hčerka  Špeli, sinova  Miha in Peter. V zakon je prinesla tudi svojo, Dolančevo kmetijo in tako se je tudi zaradi povečanja površin začel še večji razvoj Klančnikove kmetije.  Leta 1983 so na kmetiji  postavili, za takratni čas, sodoben hlev za prosto rejo goveje živine – za krave molznice, teleta  in telice. 

Leta  1987 se je zaposlila  doma in na kmetiji  so uvedli novo proizvodnjo – rejo prašičev.  Adaptirali so star goveji hlev in v njem uredili prostor za 30 plemenskih svinj in pitališče za 60  pitancev v turnusu.  Reja prašičev je postala povsem njena odgovornost in skrb. Marjana je to proizvodnjo vzorno vodila vse do upokojitve pred dvema letoma. Leta 1989 so na kmetiji uredili še 30 ha veliko oboro za rejo gojene divjadi.

Tri dokaj velike osnovne kmetijske proizvodnje so poskrbele za viške mesa govedi, prašičev in divjačine. To je leta 2005 privedlo do priglasitve dopolnilne dejavnosti razsek in predelava mesa. Prav tako pa izletniškega turizma s poudarkom na degustaciji domačih suhih mesnin  ter ogledom in predstavitvijo kmetije. Po taščini smrti je  Marijana prevzela gospodinjstvo za 10 člansko družino. Prevzela je tudi peko kruha, ki je danes prav tako ena izmed dopolnilnih dejavnosti na Klančnikovi kmetiji.  V krušni peči kurjeni na drva pa ne peče samo kruha ampak tudi odojke. Po tem jih poznajo po celi Koroški in preko meje v sosednji Avstriji.

Na kmetiji so v času aktivnega Marjaninega dela prejeli kar nekaj priznanj. Med drugim so prejeli prvo mesto v akciji » S kmetije za vas« leta 2007 in več priznanj  na ocenjevanju kmečkih dobrot na Ptuju.