Stehanja vas je gručasta vasica na kopastem hribu, ki se na zahodu spušča v globoko Stehanjsko dolino. Čeprav je blizu avtocesta Ljubljana – Novo mesto, do katere je nekaj kilometrov, se pot od izvoza Bič ali po stari cesti iz Ivančne gorice proti Trebnjem v Velikem Gabru začne vzpenjati in vijuga med gozdovi in vrhovi ter pripelje do skritih zaselkov in vasi ter še bolj skritih domačij. Veliko ljudi se je iz tamkajšnjih krajev v preteklosti izselilo v mesta, večino kmetij pa so v več delih prodali.

Danes ljudje iz mesta želijo nazaj k naravi in prav v Stehanji vasi je kar nekaj na novo priseljenih družin. Bregarjevi, po domače Pr’ Koprivčevih, so eni redkih, ki nadaljujejo tradicijo svojih prednikov in kljub težkim pogojem kmetujejo ter ohranjajo krajino takšno, kot je bila pred davnimi leti, ko so v vasi pridelali veliko ajde. Koprivčeva mama, ki je letos dopolnila sto let, je takrat še nosila pridelke na 50 kilometrov oddaljeno tržnico v Ljubljano, pripoveduje Janez Bregar, ki je ostal na domačiji.

MED GOZDOVI, TRAVNIKI IN PAŠNIKI ŠE KAKŠNA NJIVA

Fani in Janez obdelujeta 32 hektarjev, od tega je polovica gozda, polovica travnikov, pašnikov in njiv. Sedem hektarjev obdelovalnih površin imajo še v najemu. Česar zaradi strmine ni mogoče pokositi, so pašniki, pobočja, vsak malo večji košček ravnine pa so njive. Bregarjevi želijo čim več krme pridelati sami. Kot pravi Janez, imajo travnikov in pašnikov dovolj, premalo je njiv za pridelavo koruze in žit.

Letos koruza za silažo, ki jo imajo kot običajno na dobrih 4 hektarjih, kar dobro kaže. Lani so imeli na posevkih precej škode zaradi jazbeca, zato Janez upa, da letos škode ne bo, čeprav je jazbecev kot tudi srnjadi in ostale divjadi v gozdovih veliko. Tudi tritikala lepo kaže, a zaradi deževja v zadnjih tednih je nekoliko polegla. Njivske površine kolobarijo z dosevki in tako vsako leto pridelajo dovolj koruze za silažo, medtem ko koruzno zrnje in ječmen dokupijo.

Fani in Janez sta poleg nove hiše zgradila hlev na mestu, kjer je bila stara hiša, preurejala sta tudi stara gospodarska poslopja in tako imajo danes tri hleve, v katerih so krave molznice, pozimi pa tudi ostale mlade živali.

Molznic je od 20 do 22, največ dela pri molži pa je s tem, da jih morajo iz enega hleva na molžo voditi v drugi hlev, kar je vseeno bolje kot kupiti še en mlekovod za drugi hlev, pove Janez.

Mleko vsak drugi dan preko KZ Trebnje prodajo Ljubljanskim mlekarnam, mlade bikce pa prav tako prodajajo preko zadruge. Žal so cene mleka vedno nižje, še slabša pa je odkupna cena za bikce, pove Janez.

NA MLADIH SVET STOJI

Fani in Janezu sta v veliko pomoč hčerka Nina s sinom Rokom. Nina hodi v službo, a ob razumevanju sodelavke, ki prav tako prihaja s kmetije, si medsebojno prilagajata delovni čas glede na delo na kmetiji. Tako Nina pred in po službi pomolze krave, prva tako pa pomaga ob vseh večjih opravilih, predvsem pri košnji. V veliko pomoč je še ne 15-letni vnuk Rok, ki se je odločil za poklic tehnika mehatronika, da bo sam popravil kakšen stroj, kar je na kmetiji zelo dobrodošlo in koristno. Čeprav je družina doživela veliko neprijetnih dogodkov, številne nesreče, tudi smrt sina, se ne dajo, pač pa s trdim delom in upanjem zrejo v prihodnost.

PRODAJA DRV

Del gozda so Bregarjevi dali za električno napeljavo, danes pa jim drevesa uničuje lubadar. Letos imajo za prodajo okrog 50 kubičnih metrov drv, a Janeza in Fani skrbi, kako bo z njimi, saj je prodaje drv vedno manj zaradi kurjenja na pelete, poceni kurilnega olja in novih načinov ogrevanja s toplotnimi črpalkami.