Robert Kadivec je na kmetiji v Hrastju pri Kranju začel gospodariti takoj po končani srednji šoli pred skoraj 25 leti. Leta 2005, še preden je uradno prevzel kmetijo, je bil uspešen tudi na izboru za mladega gospodarja leta, ki je potekal v organizaciji Kmečkega glasa. Z ženo Tino, štirimi otroki in ob pomoči mame Jožice so kmetijo in vrtnarijo ves čas posodabljali, širili in razvijali. In prav takšni so načrti tudi za naprej.

Cvetlice in vrtnine, vse od semena do pridelka

Nekoč živinorejsko-poljedelsko kmetijo sta že Jožica in Marjan Kadivec pred več kot tremi desetletji specializirala za poljedelstvo, in sicer za pridelavo krompirja, zelja, radiča in solate. Porodila se je ideja o vrtnariji in oče Marjan je s sinom Robertom – takoj po njegovi končani cvetličarski šoli v Celju leta 1995 – postavil prva dva rastlinjaka za vzgojo cvetlic in sadik vrtnin.

Ob dveh bratih in dveh sestrah se je vedelo, da bo Robert ostal na domačiji in leto dni po poroki s Tino Rozman iz Stražišča so mu starši leta 2008 tudi uradno predali kmetijo, po domače Pr’ Kadivc. Robert in Tina sta s polno vnemo nadaljevala, kar sta začela Robertova starša, in tako kot osma generacija Kadivcev v Hrastju nadaljujeta res dolgo družinsko tradicijo. Kot sta bila vzgojena sama, vzgajata tudi svoje štiri otroke, predvsem s spoštovanjem do drugih in do vsega, kar jim je dano, saj nič ne pade kar samo z neba. Vajena sta dela, rada delata in tako vzgajata tudi otroke. Pogosto gredo vsi skupaj na njivo, v rastlinjak ali se lotijo kakšnega drugega opravila na kmetiji ali v vrtnariji.

NAKUP ZEMLJIŠČ IN POSODABLJANJE OPREME

Vrtnarijo sta širila z novimi rastlinjaki. Danes je pokritih 4000 kvadratnih metrov površin za proizvodnjo cvetja in vzgojo sadik vrtnin. Opremo rastlinjakov sta postopoma posodabljala, zdaj imajo vsi rastlinjaki najsodobnejšo opremo za sajenje ter uspešno rast s primerno temperaturo, ki jo v hladnejših mesecih dosežejo z ogrevanjem na biomaso, zračenjem, zalivanjem, vlaženjem ter senčenjem. Povečala sta obratovalne prostore, posodobila mehanizacijo z novo sejalno, prebiralno in pakirno linijo za krompir, za strojno setev v platojčke in polnjenje lončkov za vzgojo cvetlic in sadik vrtnin. Vrtnarijo sta povečala vsaj za dvakrat. Zgradili so novo kurilnico na biomaso, ki so ji lani dodali še dve novi peči, ter uredili kogeneracijo za proizvodnjo električne energije.

»Pri pridelavi vrtnin je še vedno veliko ročnega dela, žal pa je naše delo v ceni pridelkov premalo vrednoteno,« pove Robert Kadivec. Če je v tujini dobra letina, je pri nas nizka cena in trgovci nas izsiljujejo z nizkimi cenami. Pogosto pa iz uvoza prihajajo tudi pridelki po višjih cenah, domači pridelki pa se prodajajo po akcijskih. Rdeče zelje, ki ga je težko pridelati, se najbolje prodaja ob martinovanju, vendar večinoma po akcijskih cenah.

Predvsem so dokupovali kmetijska zemljišča za pridelavo vrtnin. Ko je Robert prevzel kmetijo, so obdelovali 10 hektarjev zemljišč in 17 hektarjev gozda, danes je obdelovalnih površin še enkrat več. Tina in Robert sta kupila vsako njivo v bližini, ki je bila naprodaj, še zlasti če je bilo to na meji z njihovimi zemljišči. »Če se prodaja sosedova zemlja, je to prilika, ki se pojavi le vsakih sto let, zato je ne smeš izpustiti iz rok,« sta povedala v en glas.

Robert in Tina tudi vse druge stvari načrtujeta in opravljata v velikem soglasju obeh. »Seveda so tudi prilagajanja, enkrat popusti eden, drugič drugi, a vedno se odločiva skupaj,« povesta. Lansko leto sta kupila sosedovo domačijo, ki ima 6000 kvadratnih metrov zazidljivih površin, kar jima bo zagotovo prišlo prav pri načrtih za naprej, saj se kljub več objektom že kažejo potrebe po novih.

POZIMI ŽE RASTEJO TROBENTICE, MARJETICE, NAGELJNI IN MAČEHE

Pri Kadivčevih imajo proizvodnjo vse leto. V zimskih mesecih sta eden do dva rastlinjaka polna cvetlic za pomlad, kot so trobentice, marjetice, nageljni in mačehe. Konec januarja začnejo z vzgojo sadik solate, zelene, pora, v februarju z vzgojo balkonskih rož, zatem sadik poletnih vrtnin in na koncu še kapusnic. Vzgoja sadik in cvetja traja vse do aprila, medtem ko prodaja traja celotno poletje in se zaključi z jesenskim cvetjem in sadikami jesensko-zimskih vrtnin. Vmes pa ves čas poteka tudi pridelava vrtnin na polju. Začnejo s sajenjem krompirja, da so s pridelkom zelo zgodnji, konec junija pa že režejo prve solate. Prav slednjo imajo vse poletje do jesenskih in zimskih sort, spravilo se zaključi s prvo slano oz. snegom. Skupaj je solata na enem do dveh hektarjih, krompirja je 10 hektarjev, na štirih hektarjih so kapusnice (cvetača, brokoli, zelje, ohrovt), jeseni pa še več sort radiča na dveh hektarjih.

V času pred novim letom se bolj kot kislo zelje prodajajo kisle zeljne glave za pripravo sarm in temu prilagodijo tudi sortni izbor v pridelavi.

Pred 20 leti je bila namakana le polovica zemljišč, danes imajo tri črpališča, s pomočjo katerih namakajo vsa zemljišča, na katerih rastejo vrtnine in krompir. Vse površine namakajo z rolomati. K sreči sta dva kompleksa zemljišč, eden velik štiri in drugi pet hektarjev, in je namakanje veliko lažje, ker so njive v bližini domačije. Sicer je razparceliranost zelo velika in je potreben daljši razvod in tudi več časa za namakanje. Robert že razmišlja, da bo v bodoče treba namakalni sistem posodobiti v smislu, da bodo lahko več njiv namakali naenkrat.

VRTNARIJA IMA SVOJE PRODAJNE POTI, PRIDELKI SVOJE

Sadike vrtnin in rože v glavnem prodajajo na domu, nekaj tudi prek kmetijskih zadrug Dobrunje, Cerklje, Sloga, Agraria ter nekaj manjših trgovin in cvetličarn, pridelke pa v glavnem v vse večje trgovske mreže, zato je vsa pridelava integrirana. V zadnjih letih prodajo manj kislega zelja in več kisanih zeljnih glav, katerih prodaja je vezana na decembrske praznike in pust. Res pa je, da je za zeljne glave potrebnega več prostora, čeprav sta ob širitvi vrtnarije nekoliko zmanjšala dopolnilno dejavnost kisanja, saj je delovnih rok kljub veliki pomoči vseh štirih otrok premalo.

60 : 40 je razmerje med prihodki v vrtnariji in pri pridelavi vrtnin na kmetiji.

Robert in Tina ne želita nobene dejavnosti opustiti ali preveč zmanjševati, saj računata, da bo kmalu že kateri od otrok nova delovna sila na kmetiji ali v vrtnariji, če bo le želel delati v tej panogi. »Nobenega ne bova silila v to, pač pa želiva, da se o tem odločijo sami,« sta si tudi pri tem enotna Tina in Robert. Vsekakor je možnost tako v kmetijski pridelavi kot v vrtnariji, kjer tudi že razmišljata o vrtnem centru za novo delovno mesto.

SKLADIŠČ NI NIKOLI DOVOLJ

Robert je koristil sredstva iz ukrepa SKP – pomoč mladim prevzemnikom kmetij. Iz tega naslova so kupili nov traktor, kasneje so v okviru kolektivne naložbe uredili namakalni sistem ter pridobili tudi sredstva za izgradnjo kurilnice. Na kakšnem razpisu pa so bili tudi neuspešni, kar se dogaja tudi drugim gorenjskim kmetom, ko zaradi majhnosti ne dosežejo zadostnega števila točk in izpadejo iz razpisa.

Vsa proizvodnja v vrtnariji in pridelavi vrtnin je od semena naprej.

Kljub temu pa Robert in Tina razmišljata o novih investicijah. Čeprav je na domačiji več zgradb, kjer je že sedaj ločeno skladišče za krompir ter za kislo zelje in repo, pa bi potrebovali dodaten prostor za zelenjavo ali prostor oz. zgradbo, kjer bi bilo združeno skladišče, hladilnica, prebiralna in pakirna linija za krompir. Dejstvo je, da je treba strojno mehanizacijo in vso opremo nenehno posodabljati, uvajati nove tehnologije ter hkrati delati na rentabilnosti oz. upravičenosti ali zmanjševanju stroškov.