Na kmetiji Pri Matevžu na leto pridelajo okrog 120 ton vrtnin, od tega 80 ton zelja, ki ga polovico kisajo, polovico prodajo svežega. Vse pa prodajo končnim kupcem v regiji.

Vse se je začelo pred skoraj 30 leti, ko je oče Ivan Jevšnik ob službi z družino skrbel za mešano živinorejsko kmetijo in so eno leto pridelali nekaj viškov kislega zelja. Ponudili so ga tamkajšnji kuhinji elektrarne Šoštanj, ki so jim za plačilo ponudili sladkor. Naslednje leto so pridelal več zelja in kmalu je bilo kislega zelja 200 kg, potem 500 kg in več, na njivah pa poleg zelja še druge vrtnine. Kmetijo je začel prevzemati sin Marko, ki pa jo je, kot danes sam pravi, »skoraj postavil na kant«, a se to ni zgodilo. Po uspešnem zdravljenju zaradi odvisnosti od alkohola, se je z vso vnemo lotil dela na kmetiji. Čeprav je po izobrazbi avtomehanik, 15 let je bil zaposlen kot pismonoša, se je odločil, da se bo preživljal s kmetijsko dejavnostjo. Ob pomoči očeta sta leta 2013 v bližini domačije skrčila vinograd, ki je bil v majhnem naklonu, in se odločila, da zemljišče uredita v terase ter tam postavita rastlinjake. Vso govejo živino so prodali in kmetijo preusmerili v zelenjadarsko. V naslednjih letih sta vsako leto postavila dva do tri nove rastlinjake in danes jih je skupaj 13 in še dva manjša za pridelavo sadik, eden tudi ogrevan. Vse, od projekta, izdelave do postavitve rastlinjakov sta naredila sama. »Kar smo zaslužili, smo investirali v razvoj dejavnosti,« pove Marko Jevšnik, ki še doda, da jima pri tem veliko pomagajo njegovi trije otroci, Valentina, Matevž, ki končuje srednjo šolo za kmetijsko podjetniškega tehnika, in Klementina, ki namesto počitniškega dela, vse počitnice delajo na kmetiji, ter Markova partnerka Nataša.

Domačija ima 13 sodobnih rastlinjakov za pridelavo spomladanske solate in poletnih vrtnin, predvsem plodovk.

 POMLADNA SOLATA BO KMALU ZA PRODAJO

Prvi pridelek spomladi je krhkolistna solata. Tudi letos že dozoreva 8.000 sadik solate, ki jo bodo v aprilu začeli rezati. Maja pa bodo v vseh rastlinjakih plodovke, predvsem paradižnik, paprika in kumare. Jesensko zimska vrtnina je radič štrucar. Prva leta so sadike kupovali, a le do takrat, ko so enkrat imeli z njimi slabe izkušnje in je padla odločitev, da bodo tudi sadike pridelovali sami. Tako kot pri marsikaterem orodju in strojni mehanizaciji, ki so jo s svojim znanjem preuredili in jo prilagodili delu z vrtninami, so se znašli tudi pri pridelavi sadik. Semena v platojčkih dajo za nekaj dni v tako imenovano komoro, kar je njihova dimnica za klobase, kjer v nekaj dneh pri temperaturi 28 stopinj Celzija tudi paprika v nekaj dneh vzklije. Od tam sadike prestavijo v ogrevan rastlinjak, kjer ob ustrezni temperaturi, vlagi in zračnosti zrastejo do sadike, ki je primerna za presaditev na stalno mesto v rastlinjak ali na prosto.

 Z DEŽEVNICO SAMOOSKRBNI PRI NAMAKANJU

Vse površine namakajo z vodo, ki jo zberejo iz vseh zgradb na domačiji in vseh rastlinjakov, od koder se voda zbira v veliki cisterni, kapacitete več kot 100.000 litrov, ki so jo vkopali na najnižjo točko na dvorišču, ob njej pa je strojnica s črpalko, ki vodo poganja po namakalnih ceveh po posevkih oziroma rastlinjakih. Z zbrano vodo so povsem samooskrbni pri namakanju vrtnin. Lani so samo za pokrite prostore porabili 1700 kubikov zbrane vode.

Tudi pri paradižniku imajo Jevšnikovi svojo tehnologijo pridelavo. V rastlinjaku ni nobenih lesenih ali drugih opor ob rastlini, pač pa so paradižniki na vrvici, ki je speljana na konstrukcijo rastlinjaka. Konstrukcije tako vzdrži ves pridelek paradižnika v rastlinjaku, kar z enim vrhom in do osem etaž na rastlino znese od 3 ali celo 4 tone.

Hladilnico imajo v glavnem le za namen shranjevanja vrtnin od sobote do ponedeljka, saj imajo nedeljo prosto, Marko se ob nedeljah rad prepusti svojemu konjičku, vožnji z motorjem. Praviloma vse ostale dni delajo po sistemu en dan se vrtnina pobira, naslednji je dostavljena kupcu.

Na rastlinjakih so žlebovi po katerih se deževnica zbira v zbirni cisterni, od tam pa črpalka vodo potiska po namakalnih ceveh.

PRODAJA NA DOMU IN Z DOSTAVO KONČNEMU KUPCU

Vse vrtnine dostavlja Marko s svojim kombijem vsak dan v dopoldanskem času, ko delo doma prevzame oče. Kupci so restavracije, gostišča, hoteli, podjetja s kuhinjami, šole, vrtci in bolnice v oddaljenosti do 25 km. Precej svežega zelja proda kot solatno zelje, ki ga svojim kupcem sproti riba. »Z ribanim svežim zeljem so zadovoljni kupci, ker imajo manj dela, Marko pa dobi z dodano vrednostjo boljše plačilo. Z očetom že konstruirata nov stroj za pranje in rezanje solate in tako bo tudi rezana solata imela dodano vrednost.

Za kislo zelje in kislo repo so prejeli že večkrat najvišja priznanja na ocenjevanju Dobrote slovenskih kmetij in na ocenjevanju kislega zelja in repe Slovenskega združenja za integrirano pridelavo zelenjave, na kar je Marko še posebej ponosen, saj so priznanja poleg zadovoljnih kupcev, ki se vedno znova vračajo, dokaz, da dela dobro.

ZELENJADARSKA KMETIJA Z NEKAJ ŽIVALMI

Kmetija Jevšnik obsega 11 ha površin, od tega je 6 ha obdelovalnih in 5 ha gozda. Nekaj travnikov kosijo bližnji živinorejski kmetje, ki jim v zameno dajo gnoj, po potrebi pa z njimi zamenjajo tudi kakšno njivo zaradi kolobarja. Med vrtninami pridelujejo zelje, solato, paradižnik, papriko, kumare in radič štrucar. V hlevih je nekaj prašičev za lastno oskrbo, na travniku ob domačiji 10 odraslih ovac in nekaj mladih jagnjet, štirikrat na leto pa redijo tudi nekaj piščancev.

Na kmetiji si marsikatero delo olajšalo z različnimi pripomočki in orodji, ki je konstrukt in izdelava očeta Ivana in Marka.