Kmetija Škrjanec je živinorejska kmetija, ki se ukvarja z rejo govejih pitancev. Dodatni prihodek na kmetiji je poleg prodaje krompirja, česna in čebule tudi iz več dopolnilnih dejavnosti, med katerimi so storitve s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo, nabiranje gozdnih sadežev in mlinarstvo z mletjem žit v moke in druge mlevske izdelke. Pridelke in izdelke prodajajo v trgovine KZ Velike Lašče, na tržnicah v Škofljici in v Grosuplju in na domu, tudi z dostavo.

Klada je gručasta vas  na severnem pobočju hriba Sv. Marjeta, na severozahodu Turjaške pokrajine in jugovzhodno od Iga. Na območju se med hribi in gozdovi najdejo tudi ravninske površine, kjer so kmetje vedno pridelovali tudi žita. V zadnjih dvajsetih letih je veliko opuščanj kmetovanja, veliko je zaraščanj in tudi pridelovalcev žit ni več veliko, ker veliko škode delajo številčna divjad in zveri, predvsem medvedi. Škrjančevi so v zadnjih desetletjih, ko je kmetijo vodil še stari oče in kasneje sin Janez z družino, ves čas razširjali, bodisi z dokupom ali najemom kmetijskih zemljišč. Osnovna dejavnost je bila vedno živinoreja, med poljščinami pa so pridelali tudi precej krompirja, čebule in česna, katerih viške so prodali. Z boleznijo sina in iskanjem posebnih mok in drugih mlevskih izdelkov, sta Janko in Romana razmišljala, zakaj bi te izdelke iskala in jih drago plačevala, če imajo svojih kmetijskih zemljišč dovolj in lahko sami pridelujejo žita. Kljub težkim pogojem Janez danes ob pomoči obeh odraslih sinov pridela veliko različnih vrst žit, ki jih predela v moke in druge mlevske izdelke. 

Ponudbo mok in mlevskih izdelkov nenehno širijo zaradi povpraševanja po njih. 

NAJVEČ PRIDELAJO PIRE

Škrjančevi danes obdelujejo okrog 30 ha kmetijskih površin, ki so razmetane na območju med Igom in Škofljico, večina so travniki, približno 10 ha pa je njiv. 10 ha je tudi gozda. Na njivah kolobarijo z žiti, krompirjem, čebulo in česnom. Med žiti je največ koruze, približno na 7 ha,  ostala žita so pšenica, rž, ajda, ječmen in predvsem pira. Koruza je predvsem za krmo živali vsa ostala žita so za predelavo v moko in druge mlevske izdelke.  Teh je vedno več, ker po njih sprašujejo kupci. Poleg različnih mok so tako v ponudbi različni zdrobi, otrobi, kosmiči, tudi ješprenj. Med posebnostmi je khorostan moka (vrsta kamuta) in ajdovi kosmiči, ki jih je potrebno pred uporabo kuhati, pove Janez. Največ imajo pire, ker se pira in izdelki iz pire v zadnjih letih dobro prodajajo. V ponudbi imajo pirino moko, polnovredno pirino moko, pirine otrobe in pirin zdrob, pirine luščine pa prodajajo za zglavnike.

Ponudbo na kmetiji ob določenih letnih časih dopolnjujejo tudi z gozdnimi sadeži, predvsem gobami in borovnicami.

PRODAJA V ZADRUŽNE TRGOVINE IN NA LOKALNIH TRŽNICAH

Tako pri žitih kot še bolj pri vrtninah Janez daje velik poudarek na sortah. Če so le na voljo, nabavi domača semena in čebulček kot so ptujski česen, ptujska čebula in čebula belokranjka. Letos ni bilo na voljo dovolj ptujskega čebulčka, zato je namesto tega sadil rdečo terro in tujo sorto čebule, s katerima pa ni zadovoljen. Za vse posevke je pomembno, da so ograjeni, zato veliko dela in sredstev namenja za ureditev pastirjev. Ograjeni morajo biti vsi posevki žit, krompirja, še čebulo začne objedati srnjad, pravi Janez. Letos je bila nasploh dobra letina, čeprav je čebula predebela in slabo skladiščna, saj zelo gnije. Prodaja krompirja in čebule je letos slaba, skladišča pa polna, pove Janez Škrjanec.

Vse pridelke in izdelke prodajajo v trgovine KZ Velike Lašče, predvsem v trgovino na Turjaku in v Novi vasi na Blokah, v trgovino Korotan v Kranj ter ob sredah na tržnici v Škofljici ter ob sobotah na tržnici v Grosuplju, nekaj pa tudi na domu ali z dostavo. Janez je že pred časom poslal ponudbo tudi na bližnji javni zavod Center za usposabljanje, delo in varstvo Dolfke Boštjančič v Dragi pri Igu, a je dobil odgovor, da je njegova ponudba premajhna.  

Na kmetiji živijo štiri generacije in tri  družine, stari oče Alojz z Janezom in Romano ter njuna sinova Blaž in Domen z družinami. Blaž bo prevzel kmetijo, oče Janez pa si zelo želi, da bi pomagal tudi sinu Domnu, ki bi si rad zgradil nov dom, pa jim občine Škofljica tega ne dovoli, ker nimajo zazidljivih parcel, medtem ko se povsod drugod lahko gradi na najboljših kmetijskih zemljiščih.

STROJNE STORITVE, PREVOZI IN SEKANJE DRV

V hlevih je 40 do 50 glav živine, od tega je 5 krav dojilj ostalo so mlada teleta in biki, ki jih redijo do starosti 24 ali 30 mesecev. Mlada teleta tudi dokupujejo in sicer na kmetijah povsod po regiji ali celo širše, večino pa že 25 let na kmetiji v Polhovem Gradcu. Dopitane bike pa prav tako že 25 let prodajajo v mesnico Blatnik. Tudi bodoči prevzemnik Blaž bo z živinorejo nadaljeval, razmišlja pa tudi o morebitni dodani vrednosti v smeri predelave mesa, če se bo situacija v živinoreji izboljšala in bodo boljše cene živine in cene mesa.

Na kmetiji imajo že sedaj več dopolnilnih dejavnosti. Blaž je strojnik in je najraje na enem od številnih strojev, s katerimi opravlja tudi kmetijske in gozdarske storitve drugim. Imajo namreč vso strojno opremo za košnjo, za silažo, za setev in prevoze, sečnjo in spravilo lesa ter sekanje drv. Blaž celo meni, da stroje menjavajo prehitro, saj se ne amortizirajo z delovnimi urami, ki jih opravi, a nadaljuje, da ima pač veliko veselje do vse mehanizacije tako kot ima veselje do 16 urnega delovnika, ki ga zahteva kmetijska dejavnost, saj drugače ne bi bil pripravljen ostati doma in prevzeti kmetijo. Prav tako mladi na kmetiji razmišljajo o nabavi mlina za mletje žit, saj zaenkrat večino žit vozijo v mlin. Janez pa na koncu še doda, da s predajo kmetije ne bo čakal kot je čakal njegov oče in se že pripravlja, da bo jo bo predal sinu Blažu ter se veseli svoje upokojitve. Prepričan pa je, da bi nasploh v kmetijstvu bilo bolje, če kmetje ne bi imeli subvencij, pač pa bi za svoje delo, za pridelke in izdelke dobili le pošteno plačilo.

Na kmetiji živijo štiri generacije in tri  družine, stari oče Alojz z Janezom in Romano ter njuna sinova Blaž in Domen z družinami. Blaž bo prevzel kmetijo, oče Janez pa si zelo želi, da bi pomagal tudi sinu Domnu, ki bi si rad zgradil nov dom, pa jim občine Škofljica tega ne dovoli, ker nimajo zazidljivih parcel, medtem ko se povsod drugod lahko gradi na najboljših kmetijskih zemljiščih.