Konjereja je le ena od rej naše najpomembnejše kmetijske panoge – živinoreje, ki jo že desetletja pestijo številne težave, rejci pa državnim organom očitajo mačehovski odnos do njih. Vsakih nekaj let predstavijo težave pristojnim, a žal več ali manj ostane le pri obljubah. Pri aktualni kmetijski ministrici Ireni Šinko jim do sedaj še ni bil odobren termin, da bi se sestali in ji predstavili težave, ki rejo ovirajo pri napredku in razvoju. Žal na ministrstvu tudi nimajo sogovorca, saj pristojne osebe za konjerejo ni, pač pa področje pokriva več oseb, ki so razporejene v različnih organizacijskih enotah ministrstva.

Vsaj dvakrat na leto se v okviru strokovnega odbora (SO) za konjerejo pri Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS) srečajo člani, ki razpravljajo o težavah v reji konj in iščejo možne rešitve. V letošnjem letu so se srečali dvakrat, v juniju na kmetiji Omahen, kjer imajo rejo slovenskih hladnokrvnih konj, in minuli teden na kmetiji Štefanič, kjer redijo posavske konje. Kot povsod drugod so tudi na tem odboru posvetili nekaj časa novemu Strateškemu načrtu SKP 2023-2027.

V DOBROBIT ŽIVALI REJA KONJ ZA MESO

Predlog SO za kopitarje, da se v novem SKP pri intervenciji Dobrobit živali (DŽ) za konje spremeni vstopni pogoj in se podpora dodeli za vse kategorije registriranih čistopasemskih kopitarjev, je ministrstvo zavrnilo. V podintervenciji DŽ – konji je določeno, da se podpora dodeli za vse kategorije registriranih čistopasemskih konj, ki potencialno vstopajo v prehransko verigo, torej le za rejo konj za meso, ne pa za rejo konj za šport in rekreacijo.  Slovenija, tako kot številne druge države, še nima predpisanih normativov za uhlevitev konj, obstajajo zgolj priporočila in zakonsko predpisani normativi drugih držav, po katerih se lahko ravnamo. Pri izgradnji in ureditvi hlevov se zato rejci v precejšnji meri odločajo po svoje. Kot pravijo na ministrstvu, pri nas še ni podatkov, kateri sistem uhlevitve konj je najpogostejši (za športne konje, za konje, namenjene za meso, in konje za rekreativno jahanje), kakšni so pogoji bivanja v teh hlevih in ali ti sistemi uhlevitve zares ustrezajo priporočilom oziroma se približajo zakonsko predpisanim normativom drugih držav.

Na podlagi popisa 30 rej so ugotovili, da so konji v največjem obsegu – v kar 35,8 %, uhlevljeni v individualnih boksih v zaprtem hlevu brez izhoda in pogleda ven skozi okno. Temu sledi reja prostih živali v zaprtem hlevu brez izhoda in direktnega pogleda ven (18,9 %), individualna stojišča s privezom (15,1 %) ter individualni boksi v zaprtem hlevu brez izhoda in odprtim delom (13,2 %). Izkazalo se je, da so športni konji najpogosteje uhlevljeni v individualnih boksih v zaprtem hlevu brez izhoda (64,0 %), med ljubiteljskimi rejami prevladuje reja prostih živali v odprtem hlevu – tekalni hlev s stalnim dostopom na utrjen izpust ali pašnik (46,2 %), konji za meso pa so kar v 46,7 % rej v sistemu individualnih stojišč s privezom. Čeprav je stanje najslabše pri reji konj za meso, kjer 80 % gospodarstev nima izpustov (predvsem v zimskih mesecih so konji uhlevljeni), se celoletni izpust kot nadstandard lahko podpre le pri tej vrsti reje, zato so podpore DŽ le za tovrstne reje konj. 

HAFLINGER PONOVNO DELEŽEN PODPORE TRADICIONALNIH PASEM

V SKP 2023-2027 bo haflinger ponovno uvrščen v podpore tradicionalnih pasem kot ogrožena vrsta, za kar so se rejci borili od leta 2013. Pogoj za podporo je, da je konj vpisan v Centralni register kopitarjev kot rodovniška žival in da je na kmetijskem gospodarstvu vsaj ena žival. Kot velja za podukrep za tradicionalne in avtohtone pasem, mora biti rejec v ukrepu KOPOP ali ekološki reji. Stane Bergant je pri tem izpostavil, da je haflinger lokalno ogrožena pasma, ki je primerna za delo in rejo predvsem na strmih hribovskih kmetijah in je v Sloveniji prisoten že 100 let. Po zadnji oceni je pri nas okrog 300 kobil haflinške pasme.

20 evrov  stane identifikacija in izdaja ID za registrirana žrebeta.

58 evrov stane identifikacija in izdaja ID za križanca.

REJCI ŽELIJO TEŽAVE PREDSTAVITI MINISTRICI

Že dalj časa si rejci prizadevajo, da bi se sestali s pristojnimi na kmetijskem ministrstvu oziroma z ministrico Ireno Šinko, pa do tega še ni prišlo. Na junijski seji SO za konjerejo so člani razpravljali o možnostih usmrtitve kopitarjev na domu. Evropska zakonodaja tako usmrtitev omogoča, le prenesti bi jo bilo treba v nacionalne predpise. Že dalj časa se rejci zavzemajo za poenostavitev postopkov za postavitev manež in temu ustrezno spremembo gradbene zakonodaje. In prav tako kot rejci drobnice in govedi imajo tudi konjerejci težave z divjadjo, ki popase travnike in pašnike, ter z zvermi, ki napadajo njihove živali. Glede tega predlagajo odstrel zveri skladno z odločbo ter aktivno upravljanje z zvermi.

V SO za konjerejo so prepričani, da bo napredek in razvoj konjereje mogoč le z več investicijami, in tudi pri tem si želijo podporo in pomoč države.

ZDRUŽITEV REJSKIH DRUŠTEV V KROVNO ORGANIZACIJO

V preteklosti je bil za izboljšanje razmer v konjereji, predvsem gospodarskih rej konj za meso, vzpostavljen koordinacijski odbor, ki so ga sestavljala združenja rejcev konj slovenske hladnokrvne pasme, posavcev in haflingerjev. Ponovno je med rejci razprava, da je potrebno povezovanje in sodelovanje. Na konjerejski dan v okviru sejma Agra so se dogovorili, da se vse rejske organizacije povežejo. V Sloveniji je kar 16 priznanih rejskih društev, ki izvajajo svoje rejske programe. Večina rejcev se strinja, da je potrebna povezanost, kljub temu pa imajo nekateri pomisleke, saj ima vsaka rejska organizacija svoje rejske cilje, predvsem pa so eno delovni konji in konji za meso, drugo pa so konji za šport in rekreacijo.

Do 30. dneva starosti mora lastnik žrebeta oddati vlogo za identifikacijo. 

V 120 dneh od vloge mora biti žrebe čipirano s strani veterinarja.

Do starosti 12 mesecev mora biti vsak kopitar identificiran z ID.

DOLGOTRAJNI POSTOPKI ČIPIRANJA IN PRIDOBIVANJA ID

Sistem identifikacije kopitarjev vključuje enotni identifikacijski dokument, označitev z mikročipom (ali alternativno označitev) in bazo podatkov (Centralni register kopitarjev), v katero se vpišejo identifikacijski podatki o kopitarju in njegovem lastniku. Po evropskih pravilih so določena tudi nacionalna pravila postopkov identifikacije, registracije in pridobitve identifikacijskega dokumenta (ID), ki se jih morajo držati tako rejci kot tudi pristojne službe, ki postopke izvajajo in na koncu izdajo ID.1. Pristojni organ za identifikacijo in registracijo kopitarjev je Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Za pasemske kopitarje se naloge prenesejo na Veterinarsko fakulteto oziroma za lipicance na Kobilarno Lipica.  Vsako žrebe mora biti identificirano z ID najpozneje do starosti 12 mesecev, sicer se uvrsti med živali, ki niso namenjene za zakol za prehrano ljudi. Pri tem ima rejec za svoje obveznosti manj kot 30 dni časa, vse ostalo pa ima daljši, večmesečni rok, kar je povsem nerazumljivo.

Lastnik kopitarja mora v 28 dneh po rojstvu kopitarja ali najpozneje v 30 dneh po prihodu v RS (v primeru neodstavljenega žrebeta s kobilo) izdajatelju poslati vlogo za identifikacijo kopitarja.

V primeru  križanca se vloga pošlje željeni veterinarski organizaciji in veterinar preglednik se z imetnikom kopitarja dogovori za datum označitve, ki bi naj bil v okviru 120 dni od datuma prejema vloge za identifikacijo. V primeru registriranega kopitarja se za žrebeta določijo pregledna mesta, ki se izvajajo od julija do konec oktobra. Veterinar preglednik vstavi čip izdela opis in oris in podatke vnese v CRK in po vnosu se izda ID. Kot pravijo na Veterinarski fakulteti  do zamika pri izdaji identifikacijskih dokumentov prihaja predvsem zaradi sezonskih rojstev in posledično večjega sezonskega klanja žrebet v zimskih mesecih.

Zgodi se, da se  rejci z odkupovalcem dogovorijo za odkup živali še preden imajo v rokah ID. Večina žrebet gre za zakol v Italijo, zato morajo imeti ID. In ker jih prodajajo v starosti od 6 do 8 mesecev, je potrebno dokumente pridobiti bistveno prej, kot je skrajni rok za izdajo ID. Nekateri pravijo, da so s tem težave, a menda je s prošnjo pri pristojni službi Veterinarske fakultete možna pridobitev ID tudi prej.