V Posavju se na številnih travnikih ali pašnikih v večjem delu leta pasejo konji posavci, avtohtona slovenska pasma, ki so jih kmetje na tem območju redili že od nekdaj. Tudi na kmetiji Stanič so bili konji že več generacij, nekoč delovni konji, pozneje za rejo pasemskih živali in od leta 2004 tudi s pripustno postajo licencira nih žrebcev. 

Nekoč živinorejska kmetija je danes konjerejska, na kateri redijo čistokrvne posavce. Leta 1997 je Robi kupil prvo čistokrvno žrebičko Cezo/Vranko pasme posavec, ki ga je tako navdušila, da je pozneje skupaj z ženo Marijo, očetom Jožetom in mamo Anico nadaljeval le s istopasemsko rejo in v tem času prišel do številčne črede. Trenutno imajo 42 konj, od tega je 15 plemenskih kobil, 14 žrebet, štirje žrebci in devet enoletnih žrebic, ki so namenjene pomladitvi čred. Žrebci so trije licencirani, dva njihova zasebna in en državni žrebec, ter en mlad dvoletni žrebec, ki je za nadaljnjo rejo. Od leta 2004 imajo na kmetiji tudi registrirano pripustno postajo. Z vključitvijo v Slovensko združenje rejcev konj pasme posavec sledijo rejskemu programu in selekciji za čistopasemsko in kakovostno čredo, kar njihova čreda zagotovo je.

Posavski konj je slovenska avtohtona pasma konj. Gre za manjšega  hladnokrvnega konja, ki je navadno rjavec ali vranec, redkeje sivec ali lisjak. Pasma posavec je primerna za rejo klavnih živali za pridobivanje kakovostnega konjskega mesa. Zaradi mirnega karakterja in poslušnosti so konji zelo

primerni za delo, vprego in tudi za jahanje.

ŽREBIČKE ZA POMLADITEV ČREDE
Iz Staničeve reje so bili odbrani tudi žrebčki za državno žrebetišče, kar je rezultat dobrega dela in sledenja rejskemu programu. Glede na cilj ohranjanja zadovoljive genetske raznovrstnosti v populaciji čistopasemskih živali je treba zagotavljati zadostno število plemenjakov, ki si niso v sorodu. Problem v reji posavskih konj je namreč lahko zelo tesno sorodstvo zaradi majhne populacije. Kjer je populacija plemenskih kobil majhna, je potrebno večje število žrebcev kot pri številčnejših populacijah. Prav zaradi tega so na Staničevi kmetiji trije licencirani žrebci. Vsakega žrebca dodelijo posamezni čredi kobil, zato imajo glede na krvno linijo tudi tri ločene črede na treh pašnikih. Pripusti so haremski. Čredo vsakih nekaj let tudi pomladijo. Tako so imeli že predlani odbrane žrebičke za obnovo, a ker je bilo po živalih veliko povpraševanje, so jih na koncu prodali. Lanskih žrebičk ne bodo prodali, pač pa so že ločene v hlevu proste reje za obnovo črede.

30 pripustov, od tega 15 kobil iz lastne reje, je letno na kmetiji Stanič. To je manj, kot jih je bilo pred leti, ko so k licenciranemu žrebcu pripeljali kobile številni manjši rejci, ki niso imeli svojega žrebca. Danes manjši rejci opuščajo rejo, večji pa imajo lastnega žrebca.

PAŠNO-KOSNI SISTEM IN ŽITA
Robi in Marija ob zaposlitvi obdelujeta okrog 30 hektarjev površin, od tega je 22 hektarjev travnikov in pašnikov, na osmih hektarjih pa rasteta koruza in oves. Krme pridelajo dovolj za vse živali, včasih imajo tudi viške, ki jih prodajo. Travno-kosni sistem skupaj z žiti daje ob normalnih letinah dovolj krme za približno 40 konj, pravi Robi. Živali so zdrave in tudi pri porodih ni bilo večjih težav. Posavci so zelo mirni konji, spadajo med manjše hladnokrvne konje in so zaradi manjše teže primerni tudi za ravninske travnike, saj ne naredijo preveč škode. So poslušni, vprežni in primerni tudi za jahanje. Robi in Marija sta se pred leti veliko več ukvarjala s konji, danes pa jima ob treh majhnih otrokih zmanjkuje časa, a ga je še vedno dovolj, da nekaj konj pripravita do poslušnosti in jih je mogoče vpreči in zajahati. Vsako leto se udeležita blagoslova konj v Kapelah. Z vozovi sodelujeta in se predstavljata na različnih povorkah v lokalnem območju in tudi širše, vozita goste ob porokah in celo otroke v vrtcih in ob zaključkih šolskega leta ter na drugih prireditvah. Celotna promocija konj poteka preko Slovenskega združenja rejcev konj pasme posavec. Robi je predsednik Društva konjerejcev Kapele in član upravnega odbora Slovenskega združenja rejcev konj pasme posavec.

 Staničevi posavci so se že dvakrat predstavljali tudi na razstavi konj slovenskih avtohtonih pasem na sejmu Agra v Gornji Radgoni.

REJA PLEMENSKIH ŽIVALI IN ŽREBET ZA MESO
Reja konj posavcev je v zadnjem letu v vzponu. Povpraševanje po plemenskih živalih posavcev je vedno večje, celo večje od ponudbe, zato živali ni težko prodati. Robi najprej vedno naredi selekcijo za pomladitev lastne črede, odbere žrebička za državno žrebetišče in živali za prodajo za nadaljnjo rejo. Povpraševanje po plemenskih kobilah je veliko, še zlasti, če je kobila dobro ocenjena, kar poteka v okviru strokovnih nalog rejskega programa. Tako je pred leti za dobro ceno prodal dobro ocenjeno kobilo celo v Avstrijo. Nekaj žrebet vsako leto proda za zakol, in sicer v starosti od šest do osem mesecev in pri teži 330 do 370 kilogramov. Posavci imajo večjo mišično maso in se zato tudi lažje prodajo. Žal še vedno večina slovenskih žrebet konča v italijanskih klavnicah. Tudi Staničevi prodajajo konje preko odkupovalca v glavnem v Italijo, nekaj posameznih žrebet pa konča tudi v kakšni od slovenskih klavnic ali mesnic.