Na 5. slovenskem sadjarskem kongresu z mednarodno udeležbo, ki je bil sredi januarja v Krškem, je Franci Štampar imel prispevek, ki sta ga pripravila skupaj z Metko Hudina, z naslovom Konkurenčna pridelava jabolk – razvoj v naslednjih letih.

Kot je začel Franci Štampar se je tehnologija pridelave jabolk v zadnjih letih močno spremenila. V letu 2018 je bil nadpovprečni pridelek jabolk, kar je močno znižalo cene kilograma jabolk. Sadjarji, ki so dosegli velike in kakovostne pridelke so bolj ali manj pokrili stroške pridelave v tem letu, ostali sadjarji pa so resno začeli razmišljati o prenehanju pridelave jabolk. Skoraj v vseh evropskih državah se je začel intenziven proces krčenja jablanovih nasadov in na drugi strani večja intenzivnost pridelave v obstoječih nasadih. To je tudi obdobje, ko se v sadjarstvu drastično zmanjšuje oz. oža uporaba fitofarmacevtskih sredstev, na drugi strani pa se je močno povečala prisotnost novih sredstev, ki niso fitoformacevtska sredstva in so dovoljene v ekološki, integrirani in konvencionalni pridelavi. V Sloveniji ta proces teče drugače, je prepričan Štampar. Vsi tisti pridelovalci, ki so dosegali povprečne ali podpovprečne pridelke, so se preusmerili v ekološko pridelavo zaradi subvencij in ne zaradi pridelka, od katerega bodo imeli primeren dohodek. Večina teh nasadov danes žalostno propada. Profesionalni sadjarji v Evropi in Sloveniji stremijo k temu, da z veliko znanja vpeljujejo v pridelavo nove tehnologije pridelave, predvsem novo gojitveno obliko z razdaljo sajenja 3,0 x 0,6 m, ki je enostavna za gojenje, upošteva potencial podlage v največji meri in daje velike in kakovostne pridelke ob pravilni postavitvi nasada takoj od prvega leta sajenja naprej.

NAPREDEK V PRIDELAVI JABOLK

V tem stoletju se je izrazito povečal napredek v pridelavi jabolk. V praksi so se uvedli sistemi z veliko gostoto sajenja, s številnimi različicami gojitvenih oblik. Prišlo je do velikega izboljšanja v količini in kakovosti pridelanega sadja, kljub vse večjim okoljskim in okoljevarstvenim zahtevam. Ta napredek je bil mogoč zaradi boljšega razumevanja razvoja dreves in plodov ter izboljšanja arhitekture dreves in oblikovanja krošnje, ki temeljijo na načelih fiziologije rastlin.

V zadnjih 30 letih so se pridelki stalno povečevali od 30 pa vse do 70 ton/ha. V povprečju teh pridelkov pri nas še ne dosegamo, kar je posledica predvsem neizenačenega sadilnega materiala, poznega sajenja, slabe priprave tal in posledično slabe vegetativne rasti v prvih letih po postavitvi novih nasadov. Zaradi poznega sajenja in nezadostne preskrbe s hranili v prvem letu je slabši prirast poganjkov in minimalen pridelek. Posledica je dobra diferenciacija rodnih brstov in v drugem letu preobložena drevesa ter slaba vegetativna aktivnost, v tretjem letu spet sledi slabša rodnost in močna vegetativna rast, kar pripelje v izmenično rodnost dreves. V četrtem letu bi v nasadu moral biti poln rodni volumen, vendar je zgrajenega le polovico do dobri dve tretjini, pridelke pa le 40-45 ton/hektar. Za pridelovalce gosto sajenih nasadov so pridelki v prvih letih po sajenju zelo pomembni za povrnitev stroškov investicije. V 90-ih letih so v Sadjarskem centru Maribor – Gačnik imeli izjemno dober poskus gostega sajenja različnih sort jablane (‘Jonagold’, ‘Idared’). Dobljeni rezultati so bili za tiste čase izjemno zanimivi. Bistvena razlika od danes pa je v tem, da je bilo drevo visoko samo 2,2 m in da so na tej višini dosegli sorazmerno velike pridelke.

Žal teh rezultatov iz leta 1995 nismo znali pravilno spraviti v širšo pridelavo, pove Franci Štampar. Najbrž so temu krive tudi razmere v pridelavi jabolk, ki so bile takrat bistveno bolj ugodne kot so danes in so ti rezultati predstavljali neko futuristično zgodbo, ki je večina slovenskih pridelovalcev ni razumela. Kot vedno pa je bilo nekaj svetlih izjem.

ISKANJE NOVIH REŠITEV

Pridelki polne rodnosti iz leta 1995 danes ne pomenijo dovolj velikih pridelkov za normalno preživetje in pokritje vseh stroškov pridelave. Zato je treba iskati nove rešitve, je prepričan Štampar. Te so se ponudile bolj ali manj same z uvedbo mrež proti toči, ko se je višina drevesa dvignili na 3,2 – 3,5 m, kar pomeni vsaj dober meter dodatnega rodnega volumna. S tem ukrepom se samo izkoristi vegetativni potencial podlage M9 in njenih klonov, ki na tej višini nimajo več resne močne vegetativne rasti. Prav tako se je v tem obdobju še bolj natančno spoznala fiziologijo rasti in razvoja jablan ter na ta način drevesa začeli saditi zelo gosto. V Evropi trenutno prevladuje sistem ozkega vretena 3,2 x 0,8 m. Vedno večji delež nasadov pa predstavlja še bolj intenziven sistem zelo ozkega vretena 3,0 x 0,6 m. V Sloveniji je več kot 100 ha nasadov posajenih po tem sistemu. Najstarejši nasad je že v 15. rastni dobi (‘Gala’, ‘Jonagold’, ‘Idared’).

GOJENJE ZELO OZKEGA VRETENA V SISTEMU 3,0 X0,6 M

Za ta intenziven sistem se lahko uporabi 9-mesečna sadika s petimi predčasnimi poganjki, ki je cenejša kot knip sadika s 5-7 predčasnimi poganjki. Razlika med sadikama je tudi v višini, saj je knip sadika višja za 20-50 cm in ima večje število diferenciranih brstov predvsem na provodniku, kar pomeni večji pridelek po sajenju že v prvem letu. Vendar izkušnje kažejo, da nekoliko večji pridelek prvega leta ne odtehta višje cene sadike, saj manj obremenjena sadika boljše prirašča v prvem letu po sajenju. Pri tem sistemu je nujno, da se sadiko posadi na greben. Višina grebena naj bo 10-15 cm, ko se zemlja po sajenju posede. Sadiki se doda potrebne minerale in organsko snov. Nato se jo močno poreže. Na višini 60 cm od tal se pusti 3-4 predčasne poganjke, ki se jih prikrajša na 30 cm. Vse ostale poganjke na provodniku se prikrajša na največ 10 cm. Če je to knip sadika z dolgimi predčasnimi poganjki, to pomeni, da se je odrezalo 2/3 prirasta. Provodnika se ne prikrajšuje. Ko provodnik odžene, se ga sprostimo (vrhnji brst se pusti in odstrani 4-5 brstov pod njim). Po cvetenju lahko ostane na knip sadiki od 10-25 plodov na provodniku, na 9-mesečni sadiki pa 5-15 plodov na provodniku. Provodnik priraste 50-70 cm, spodnje prikrajšane veje se obrastejo s kratkim rodnim lesom, ki tako kot provodnik odlično diferencira v prvem letu po sajenju ob optimalni oskrbi z vodo in hranili. Po obiranju se lahko opravi strojno rez obojestransko, brez rezi provodnika.

DRUGA IN TRETJA RASTNA DOBA

Na začetku druge rastne dobe se opravi zimska rez, ki je zelo enostavna. Na spodnjih kratkih nosilcih rodnega lesa po potrebi kakšen poganjek, ki raste preveč navznoter, se odreže na čep. Predolge poganjke se odrežemo na 2-3 rodne brste. Na provodniku, daljše poganjke se prikrajša na 2, izjemoma na 3 rodne brste (slika 3). Na začetku druge rastne dobe želimo imeti 15 rodnih brstov in na provodniku vsaj 30 rodnih brstov. V drugem letu imamo lahko 30-45 rodnih brstov na drevo. Tako se doseže pridelek 6-8 kg/drevo. Ob odganjanju se sprosti vrh. Optimalna oskrba v drugem letu bo omogočila, da provodnik zraste vsaj za 50 cm. Ob koncu druge rastne dobe se doseže višino drevesa 3,0 m. Po obiranju drevesa se strojno poreže. V drugem letu je priporočljivo, da se opravi še ročno korekturno rez, saj tako vse veje, ki so namenjene za rodnost v naslednjem letu, razvijejo kakovostnejše brste. V tretjem letu po potrebi se še enkrat sprosti vrh. V tem letu po redčenju se pusti na drevesu 60-75 plodov, kar pomeni 50-60 t/ha. V tem letu je prirast provodnika vsaj 50 cm. Drevo konec rastne dobe doseže višino 3,5-3,8 m, kar je končna višina drevesa. Vrh drevesa se priveže na zgornjo žico z božir vezivom in ne s sponko. Provodnik je precej šibek in se lahko pod težo pridelka izmuzne iz sponke, zato se vrh povesi in celo polomi pod težo pridelka.

LETO POLNE RODNOSTI

V letu polne rodnosti – četrto leto, na vseh rodnih nosilcih, ki izraščajo iz močnejših vej spodnjega dela in provodnika, prikrajšamo na 2 rodna brsta. Če rodni nosilec ni primeren, se ga zamenja tako, da se ga odreže na čep in s tem dobi nov rodni nosilec. Rez je zelo enostavna, tudi za delovno silo, ki nima izkušenj z rezjo. V polni rodnosti se lahko pričakuje povprečni pridelek 60-90 t/ha, saj se pusti na vsakem drevesu 60-90 plodov

Pridelek                                 kg na drevo               t na hektar

1. leto                                     2                                 10

2. leto                                     6-8                              30-40

3. leto                                     12-15                          60-75

Polna rodnost                         12-18                          60-90

V preglednici so zapisani pričakovani pridelki na drevo in na hektar v prvih letih po sajenju. Za doseganje teh rezultatov je treba v optimalnem času pripraviti tla, postaviti armaturo, posaditi drevesa že jeseni (do decembra), poskrbeti za dobro zdravstveno stanje sadik oz. dreves do polne rodnosti in preskrbo s hranili, pomeni trajnostna pridelava jabolk.

V Sloveniji so 14-letne izkušnje s tem sistemom in sadjarji, ki še naprej vlečejo voz v pridelavi jabolk, ugotavljajo, da je ta sistem enostaven za vzdrževanje, da pomeni manj ročnega dela na hektar, da daje velike in kakovostne pridelke, da ni težav v naslednjih letih, če sadovnjak izpade iz rodnosti zaradi naravne nesreče  kot so pozeba, navaja Štampar. Drevo je zaradi svoje višine, odlične osvetlitve in pridelka veliko bolj umirjene rasti kot drevesa iz sistemov gojenja, ki so jih uporabljali prej. Za ohranjanje ohraniti slovensko sadjarstvo, je treba nove nasade narediti v sistemu, ki bo vsako letu dal velike in kakovostne pridelke, je prepričan Štampar.