Velik del Slovenije, razen Primorske, so v začetku preteklega tedna zajele temperature pod ničlo. Povečini so bile od –2 do –4, ponekod pa tudi –5 in celo –6 °C. Sadjarji so izvedli vse ukrepe za povečanje odpornosti sadnih rastlin in zmanjšanje posledic pozebe. Kljub temu je v nekaterih nasadih velika škoda.

Prvo spomladansko pozebo so sadjarji doživeli v drugi polovici marca. Takrat so nizke temperature povzročile škodo na marelicah, breskvah in nektarinah, pa tudi na kakiju, zgodnjih sortah hrušk in jabolk v nasadih v Goriških brdih, Vipavski dolini, na Krasu in v slovenski Istri, pa tudi ponekod v Pomurju, na Štajerskem in Dolenjskem.

V prvi polovici preteklega tedna so nizke temperature zajele praktično vso Slovenijo, razen Primorske. Sadjarji so po svojih močeh skušali ublažiti posledice pozebe. Nizke temperature so se začele v noči iz nedelje na ponedeljek in so trajale še nadaljnji dve, ponekod tudi tri noči. V Posavju in na Dolenjskem je bilo povečini od –2 do –5, na Notranjskem do –4 ter na Štajerskem in v Prekmurju od –2 do –4 °C.

NAJVEČJA ŠKODA V POSAVJU

Povsod tam, kjer sadjarji niso imeli aktivne zaščite proti spomladanski pozebi (oroševalni sistem in različne metode kurjenja), so nizke temperature poškodovale vse sadno drevje. Poškodovani so predvsem koščičarji in pečkarji. »Marelice, breskve in češnje so marsikje utrpele 100-odstotno škodo. Pri hruškah in jablanah so škode zelo različne od nasad do nasada,« pove Andreja Brence, specialistka za sadjarstvo pri Kmetijsko-gozdarskem zavodu Novo mesto.

»V nasadih jabolk na nadmorski višini nad 360 metrov in pod 300 metri so bile temperature pod 0 °C in sadno drevje je pozeblo. V nasadih vmes so bile temperature nad 0 °C in pozebe ni bilo. Čeprav so sadjarji tik pred napovedanimi nizkimi temperaturami nasade še dodatno škropili z biostimulanti na podlagi aminokislin ali alg, je zelo pomembna oskrba dreves in prehranjenost brstov v preteklem letu, predvsem v obdobju od avgusta do odpadanja listja,« pove Brencetova.

Večina srednjih in manjših sadjarjev nima zavarovanih nasadov, saj so premije in odbitne franšize previsoke. Že vrsto let pozebe delajo veliko škode pri koščičarjih, ki pa jih pri zavarovalnicah sploh ni možno zavarovati.

Kakšna je dejanska škoda po pozebi, se bo videlo, ko bodo drevesa odcvetela. Brst, ki je v notranjosti rjav, zagotovo ne bo dal pridelka. Vse temperature pod –1 °C pri cvetočih rastlinah in –1,5 °C pri še zaprtih cvetovih povzročijo poškodbe sadnega drevja ter mladih poganjkov pri jagodičju. Andreja Brence ocenjuje, da bo škoda pri vseh sadnih vrstah. Kako velika bo, pa je odvisno od sadne vrste in razvojnega stadija. Njene prve ocene so, da bo škoda pri marelicah od 80- do 100-%, pri breskvah 60- do 100-%, pri hruškah 40- do 90-% in na jablanah 30- do 80-%.

Nekaj škode so nizke temperature povzročile tudi pri jagodičju, manj sicer pri pokritih nasadih jagod, več pa pri ribezu, borovnicah in malinah. Kakšna bo dejanska škoda, se bo pokazalo pri prvem pridelku.

OROŠEVANI LE 4 % VSEH NASADOV

Kot aktivna zaščita sadnih dreves so zagotovo oroševalni sistemi. V Sloveniji naj bi bilo z oroševalnimi sistemi opremljenih le približno 4 % od 4500 hektarjev tržnih nasadov, pri čemer je približno 2000 hektarjev jablan. Predpogoj za ureditev oroševalnega sistema je zadostna količina vode. Za samo delovanje pa je potrebnega veliko znanja, predvsem pravočasen začetek oroševanja in brezvetrje. Da ne omenjamo dolgotrajnih birokratskih postopkov, ki trajajo vsaj dve leti, in seveda velikega finančnega zalogaja. Razpisi žal niso prilagojeni sadjarjem in aktivni zaščiti proti pozebi, zato je večina sadjarjev (razen nekaj velikih) neuspešnih.

Nekaj posameznih sadjarjev ima tudi drugo aktivno zaščito proti pozebi, To so na primer zaščitne vetrnice ali puhala, s katerimi usmerjajo toplejši zrak v nižje plasti, ali kurjenje ob robovih in znotraj parcel ter dviganje temperature z dimljenjem. Dobra alternativa oroševalnim sistemom je tudi uporaba parafinskih sveč. Vendar jih je potrebnih veliko (200 sveč/ha pri –2 °C, 500 sveč pri –7 °C) in pomenijo za sadjarja velik strošek ter veliko dela, poleg tega so učinkovite le v brezvetrju.