V prostorih Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) je v torek, 14. novembra potekal osrednji medijski dogodek pred Tradicionalnim slovenskim zajtrkom. Ta bo pod sloganom »Kruh za zajtrk, super dan« potekal v sklopu dneva slovenske hrane v petek, 17. novembra (tretji petek v novembru). Gre za medresorski projekt, v katerem sodeluje petnajst partnerjev in ga vodi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP). Osnovni cilj je podpora slovenskim pridelovalcem in predelovalcem hrane ter spodbujanje samooskrbe s kakovostno hrano iz lokalnega okolja.
Projekt je v trinajstih letih postal dobro poznan in zagotovo pomembno prispeva k temu, da generacije otrok rastejo ob zavedanju pomena slovenskega kmetijstva in pridelave hrane. »Z vidika KGZS in slovenskih kmetov lahko rečem, da je Tradicionalni slovenski zajtrk pripomogel k povezovanju kmetij z javnimi ustanovami in sodelujejo v skupno dobro. Pristojna ministrstva so pripravila ustrezne pravne podlage in vsi skupaj vzgajamo generacije otrok, ki rastejo v zavedanju pomena lokalne pridelave in zdravju prijaznega načina prehranjevanja. Gre za dober primer medresorskega sodelovanja,« je povedal gostitelj letošnjega medijskega dogodka predsednik KGZS Roman Žveglič in še dodal, da bomo slovenski zajtrk lahko uživali le, če je hrana pridelana lokalno. Rek pravi, če človek pol sveta obteče, najboljši kruh doma se peče.

ZAČELO SE JE Z MEDENIM ZAJTRKOM

Vse skupaj se je začelo leta 2007 z medenim zajtrkom, ki se je leta 2011 prelil v projekt Tradicionalni slovenski zajtrk, povezal številne ustanove ter bil podprt s strani države. Kakšen je doprinos partnerjev projekta, so na dogodku predstavili minister za vzgojo in izobraževanje dr. Dario Felda, generalna direktorica Direktorata za hrano in ribištvo Ana Le Marechal Kolar, vodja sektorja za kmetijske trge na Agenciji za kmetijske trge in razvoj podeželja mag. Aleš Irgolič, predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč, predsednik Zadružne zveze Slovenije Borut Florjančič, predstavnica Zavoda Republike Slovenije za šolstvo Irena Simčič, predstavnik GZS – Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij Danilo Kobal ter predstavnica Zveza Slovenske podeželske mladine Doris Letina.
Pomen ozaveščanja o zdravem življenjskem slogu v času izobraževanja je izpostavil minister dr. Dario Felda in opozoril na pomen izobraževanja glede uživanja kakovostne hrane in zdravih navad staršev ter širšega otrokovega okolja. S tem utemeljuje pomen izvedbe naravoslovnih dni na kmetijah ter ostalih dejavnosti, ki jih izvajajo vzgojno izobraževalne ustanove. Projekti, kot je Tradicionalni slovenski zajtrk, v šolah vključijo v predmetnike. Obenem je izpostavil pomen kulturnega odnosa do živil, še posebej kruha v duhu kulturne dediščine.

V več kot 160 šolah je krožek čebelarstva, ki jih obiskuje več kot 2200 otrok, na 22 šolah je krožek kmetijstva, ki ga obiskuje 414 učencev, na več kot 400 šolah pa krožek zdrave hrane in življenjskega sloga, ki ga obiskuje 9722 otrok.

V šolah, vrtcih in številnih ustanovah se bo v petek užival tradicionalni slovenski zajtrk (TSZ), ki ga sestavljajo slovenski kruh, mleko, maslo, med in jabolka. Namen dogodka TSZ je širjenje zavedanja o pomenu zdrave in lokalno pridelane hrane. »Naši kmetijski proizvodi so višje kakovosti, pridelani in predelani pod visokimi standardi,« je povedala vodja medresorske skupine Tradicionalni slovenski zajtrk Ana Le Marechal Kolar in poudarila, da je lokalna hrana slovenska hrana. Sezonski vpliv je pomemben, sledenje sezonskemu pomeni sledenje kakovosti.

TZS FINANČNO PODPIRA DRŽAVA

Pomoč je namenjena vsem osnovnim šolam, vrtcem in zavodom za vzgojo in izobraževanje otrok ter mladostnikov s posebnimi potrebami, ki izvajajo javno veljavne vzgojno izobraževalne programe in na ta dan izvedejo zajtrk z vsemi petimi živili – mleko, med, jabolko, maslo in kruh, ki morajo biti pridelani oziroma predelani v Slovenij. Od šolskega leta 2020/21 je v pravilniku dodano še možnost razdeljevanja katerega drugega svežega ali suhega sadja brez dodanega sladkorja, je med drugim predstavil mag. Aleš Irgolič. Za izračun pomoči se bo tako letos upošteval podatek o številu otrok/učencev na dan 30. september 2023 in pavšalno nadomestilo v višini 0,72 evra na osebo. Leta 2022 je glede na podatke AK v projektu sodelovalo 697 vzgojno izobraževalnih zavodov, zahtevek za povračilo sredstev jih je vložilo 492 oziroma približno 70 %. Zajtrkovalo je 235.281 učencev, izplačana so bila sredstva v skupni višini 169.402 evrov.
Boštjan Noč kot pobudnik projekta Tradicionalni slovenski zajtrk poziva vse Slovenke in Slovence k obisku lokalnega čebelarja in kmeta ter uživanju hrane slovenskega porekla. »Okusov Slovenije v hrani iz uvoza ne boste našli, ko otrok okusi slovenske hrane, jim to ostane v spominu,« poudarja Noč, ki je skupaj s podporniki podal pobudo vladi za razglasitev tedna slovenske hrane.
Z željo, da za vsako dejanje ni potrebna zakonska podlaga in se kaj naredi tudi »iz srca«, je kot podpisnik pobude za teden slovenske hrane izpostavil Borut Florjančič, ki rešitev vidi v pripravi zanimivih gradiv, ki so lepa podlaga za pripravo dobre hrane. Najcenejše ne sme biti vedno merilo, pomembno je obrniti denar v domačem okolju in imeti rad sebe, naše oziroma domače.

90 MILIJONOV VREDNA ŽIVILA V ŠOLAH IN VRTCIH, OD TEGA JE 30 MILIJONOV EVROV ZA LOKALNA ŽIVILA

»Smo ena izmed redkih držav ki ima organiziran sistem prehrane otrok in mladostnikov. Ta je urejen na ravni države in je uzakonjen,« razlaga Irena Simčič. Izpostavila je lokalna in ekološka živila ter živila iz nacionalnih shem kakovosti, ki so v okviru organizirane šolske prehrane vključena v šolske jedilnike. Naročniki – vzgojno izobraževalni zavodi -morajo v okviru javnih naročil izpolniti cilj, da delež ekoloških živil znaša glede na celotno predvideno količino živil, izraženo v kilogramih, najmanj 15 % in delež živil iz shem kakovosti znaša, glede na celotno predvideno količino živil, izraženo v kilogramih, najmanj 20 %. “V preteklem letu so samo osnovne šole nabavile za več kot 90 mio EUR živil, kar pomeni, da je bilo v okviru šolske prehrane v Sloveniji nabavljenih več kot 30 mio EUR živil neposredno iz našega okolja torej lokalne hrane.” Dodala je še, da je treba biti solidaren in imeti zastavljene cilje, saj če nimamo pravega cilja, se nam bo vsaka pot zdela prava.

POTREBNA JE SLEDLJIVOST ŽIVIL V VRTCIH IN ŠOLAH

Da mladi v kmetijstvu vidijo številne priložnosti, da je teh veliko, žal pa mladi nimajo virov, meni Doris Letina. Z namenom razširiti pomen slovenske hrane je podala razloge za še eno pobudo, ki so jo kmetijske organizacije pisno podale vladi. Gre za spremljanje sledljivosti porekla kmetijskih pridelkov in živil, ki se uporabljajo pri pripravi obrokov v obratih javne prehrane, v katerih se prehranjujejo ranljive skupine prebivalcev, kot so otroci in mladostniki, bolniki in starejši, ter pregledno podajanje te informacije tako varovancem ustanov kot njihovim zakonitim skrbnikom.
Za odkup čim večje količine domačega žita se zavzema tudi Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij, je povedal Danilo Kobal, predsednik uprave podjetja Mlinotest, d. d.. “Kmetijska in živilska podjetja si skupaj z ostalimi deležniki prizadevamo za promocijo slovenske hrane potrošnikom, za vzpostavitev trdnih agroživilskih verig, ki temeljijo na dolgoročnih poslovnih odnosih in bodo v prihodnje krepile prehransko varnost države.”

POSEBNA ODDAJA RIBIČ PEPE – TRADICIONALNI SLOVENSKI ZAJTRK
V uredništvu Otroških in mladinskih oddaj Televizije Slovenija je v sodelovanju z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano to jesen nastala prav posebna tematska oddaja Ribič Pepe, tradicionalni slovenski zajtrk. Oddaja o pomenu zdrave prehrane in dragocenosti lokalnih živil spodbuja k pametnemu ravnanju z njo, s premišljenimi zapleti pa buri domišljijo, vzbuja radovednost, krepi ekipni duh in nas nasmeje. Na medijskem dogodku sta oddajo, ki bo na sporedu v petek, 17. novembra, ob 10.05 na TV Slovenija 1, predstavila Igor Ribič (Ribič Pepe) in Jože Potrebuješ (Čuk).