Lanska spomladanska pozeba je poleg vseh sadnih vrst še najbolj prizadela nasade kakijev.

V  nekaterih nasadih je pozeba poškodovala les in marsikatero drevo je imelo letos slabo prirast in je povsem brez plodov. Nekatera drevesa so dobro obložena, a so plodovi zaradi dolgotrajne suše, ki se je začela lani oktobra in je trajala vse do letošnjega septembra, drobni in netržni. Dober pridelek je le v nasadih, v katerih lanska pozeba ni pustila trajnih posledic in so namakani. Nasadov z urejenim namakalnim sistemom je malo, pa še tisti, ki bi lahko namakali, so na obali v poletnih mesecih imeli prepoved namakanja zaradi hidrološke suše, na Vipavskem pa pridelovalci niso zalivali zaradi pomanjkanja vode v reki Vipavi in sanacije zadrževalnika Vogršček. Kakija bo na obali vsaj 40 odstotkov manj, na Vipavskem še manj, ocenjuje Urška Klančar, kmetijska svetovalka za sadjarstvo pri Kmetijsko gozdarskem zavodu Nova Gorica. V KZ Agraria pričakujejo, da bodo odkupili 50 do 60 ton, kar je približno polovico manj od normalne letine. Na območju Strunjana, kjer so največji pridelovalci kakija, pričakujejo približno 100 ton kakija, kar je prav tako le polovična količina normalne letine.  Namesto tradicionalnega Praznika kakija, kjer so deset let nazaj prodali večino pridelka, bodo letos ponovno ponujali pridelek na dnevih kakija na posameznih kmetijah. 

Pred desetimi leti je bilo v Sloveniji, večino na obali, Vipavskem in Goriškem ter nekaj tudi na Dolenjskem in Štajerskem skupaj 30 hektarjev nasadov kakija, ki so v najboljših letih skupaj pridelali okrog 250 ton sladkega kakija. Danes je površin, zasajenih s kakijem, še enkrat toliko in kakija bi se moralo pridelati vsaj 500 ton.

Na kmetiji Marima, ki jo v Trebešah pri Gračišču vodita Urška in Marko, imajo letos dobro letino kakija, a le zato, ker je nasad v zaledju in lanska pozeba poleg poganjkov in brstov ni prizadela lesa. Letošnja prirast je bila dobra in nasad so v poletni suši namakali, kar je dalo obilen in kakovosten pridelek.