Artičoka je slastna zelenjava sodobne kulinarike, ki so jo uživali že stari Rimljani. Izhaja iz  Sredozemlja, a jo gojijo po vsej zahodni Evropi, v prejšnjem stoletju pa so odkrili tudi zdravilne učinke artičoke. Pri nas jo pridelujejo na Primorskem, v zadnjih letih pa jo najdemo tudi na vrtovih drugod po Sloveniji.

Na Obali skoraj ni vrta ali kmetije, ki ne bi imela nekaj grmov artičok. Običajno jih zasadijo  ob robovih posevkov, lahko tudi kot okrasno rastlino. Z listno maso zraste do 70 cm, v času cvetenja pa na do 1,20 metra visokih steblih oblikuje cvetove. Artičokini cvetovi so užitni, dokler so zaprti in mehki, kasneje postanejo vlaknasti in grenki. Majhne glavice artičok se uživa cele, skuhane v slani vodi, narezane ter začinjene s poprom in olivnim oljem ali pražene v rižotah ali omakah. Za zimske mesece se lahko pripravi vložene ali konzervirane artičokine srčke. Tako cvetovi kot tudi listi rastline, iz katerih se pripravi čaj, imajo zdravilne učinke, med drugim ugodno vplivajo na delovanje jeter in žolčnika ter na prebavo.

Artičoka je trajnica, ki zavzame precej prostora, zato je za tržno pridelavo ni veliko. V zadnjih letih pa je bilo na Obali zasajenih kar nekaj novih nasadov.

Že več let pridelujejo domače avtohtone sorte artičok na izletniški kmetiji Giassi v Strunjanu, kjer se ukvarjajo s pridelavo sadja in vrtnin. Gostje in drugi obiskovalci kmetije med drugim degustirajo tudi različne jedi iz artičok.