Marelice so med najbolj zaželjenimi poletnimi sadeži, a je tudi ena najbolj občutljivih sadnih vrst v pridelavi. Letos je na Vipavskem že aprila divjalo neurje s točo in sodro. Sledilo je hladno vreme s temperaturnimi nihanji, zato je marelic zelo malo. Obirajo jih tam, kjer jih sploh je kaj na drevesu. Na območju Planine na Vipavskem letos pridelka nimajo. Na drugih območjih, predvsem v Goriških Brdih, pridelka več, vendar zelo različno od nasada do nasada. Nekatera drevesa so dobro obložena in pridelovalci sladke domače marelice prodajo še preden jih poberejo.

Letino marelic na Primorskem je tudi letos zelo krojilo vreme, povesta Sara Spačal Dovžan in mag. Urška Klančar, specialistki za sadjarstvo pri Kmetijsko gozdarskem zavodu Novo meso- V času cvetenja marelic je bilo mrzlo, deževno vreme, ki je slabo vplivalo na oprašitev in oploditev marelic, saj so bili slabi pogoji za letenje čebel. Ti pogoji so najslabše vplivali na količino pridelka v Slovenski Istri. Ponekod so se zaradi slabe oploditve, nizkih temperatur in velikih temperaturnih nihanj med dnevom in nočjo v nadaljnjem obdobju marelice dodatno otrebile. Konec marca je na zgornjem Vipavskem na območju, kjer imamo največ nasadov marelic (Šmarje, Planina, Budanje) klestila še sodra, ravno v  času debeljenja plodičev. Večina tamkajšnjih pridelovalcev je povsem brez pridelka. Marko Marc iz Vrhpolja je letos na enem hektarju pobral le 10 odstotkov pridelka. Lani je bilo pri Marčevih sadja le tretjino, kar je bila posledica predlanske suše. Leto pred tem je sadje vzela pozeba, praktično že več let ali desetletje ni bilo normalne letine.

V Sloveniji je marelic

93 ha intenzivnih nasadov in

20 ha ekstenzivnih.

71 ha intenzivnih nasadov marelic je na Primorskem, od tega:

34 ha v Goriških Brdih

27 ha v zgornji Vipavski dolini

4 ha v spodnji Vipavski dolini

6 ha v Istri.

BOLJŠI PRIDELKI V GORIŠKIH BRDIH

V Goriških Brdih je bilo hladnih deževnih dni v času cvetenja manj, zato so pridelki večji. Na letino je vplivala sama lega nasada (boljše pridelke imajo na severnejših, višjih in vetrovnih legah), tehnologija pridelave in varstva marelic ter sortiment in podlaga marelic. Sortiment je pri vsakem pridelovalcu malo drugačen, zato so pridelki od nasada različni, pove Sara Spačal Dovžan.

Na kmetiji Drnovšček iz Vedrijana pri Kojskem v Goriških Brdih sadje pridelujejo na 10 hektarjih. Od tega so marelice na približno enem hektarju. Zaradi slabega vremena bo velik izpad pri vsem sadju, največji je pri češnjah in marelicah. Jordan Drnovšček ocenjujejo, da bo letos marelic približno 40 odstotkov od njihove normalne letine. Marelice že nasploh zaradi številnih težav v pridelavi ne dajo tolikšnega pridelka kot bi ga morale. Nasadi so na različnih lokacijah in tudi različne starosti. Pred sedmimi leti so obnovili zadnji nasad in tudi letos načrtujejo obnovo enega starejšega. Glede na veliko povpraševanje po marelicah razmišljajo, da bi nasad obnovili. Pa vendar je v pridelavi toliko težav, da bi mogoče bilo boljše, če bi se odločili za kakšno drugo sadje.

5 do 6 evrov je cena marelic na kmetijah in na tržnicah

ODMIRANJE DREVES

Marelica je ena najzahtevnejših in ena najzgodnejše cvetočih sadnih vrst. Sorte s kratkim obdobjem fenološkega mirovanja se ob prvih nekoliko toplejših dneh »zbudijo« in poženejo asimilate iz korenin do brstov. Ponovna ohladitev (spomladanske pozebe) pa povzročijo razpoke na deblu in vejah. To so vstopna mesta za okužbe in velikokrat to vodi v odmiranje dreves. Marelica je sadna vrsta, ki prihaja iz aridnih – sušnih območji. Zato ji naše klimatske razmere z velikimi količinami dežja in neprestanimi temperaturnimi nihanji ne ustrezajo.

Zaradi velikih težav z odmiranjem dreves marelic imajo pridelovalci slabši hektarski donos in zelo neizenačene nasade.

V sadjarskem centru Bilje so pred tremi leti zasadili 10 novih cepljenk, a jih je več kot polovico že propadlo. Povsem odpornih sort na propadanje dreves ni, so le sorte, ki so bolj ali manj občutljive na propadanje. Pridelovalci marelic se lahko proti odmiranju dreves borijo z izbiro optimalne lege za nasad (severna, dvignjena, sušnejša in zračna), z izbiro pozno cvetočih, robustnih in na šarko odpornih sort marelic. Davor Mrzlič iz Sadjarskega centra Bilje svetuje še poletno rez v suhem vremenu in beljenje debel v januarju, s čimer se vsaj delno zaustavi prezgodnje brstenje. Tako se v času nihanj temperatur prepreči pokanje lubja in naselitev gliv ter pojav bolezni, ki povzročajo propadanje dreves. S tem je tudi manjša možnost pojava fitoplazme, ki jih povzročajo različni vektorji in so nasploh težava pri vseh koščičarjih. 

V času dozorevanja zgodnejših sort marelic je bilo veliko dežja, zato je prihajalo do gnitja plodov – navadna sadna gniloba. Poleg tega pa letos marelice napadajo še marmorirana smrdljivka, strigarice – škarjice in zlata minica.

BOLEZNI IN ŠKODLJIVCI

Marelice v glavnem okužujejo listna luknjičavost koščičarjev in cvetna monilija, ki so posebno agresivni v letih z veliko količino padavin. Nekatere sorte pa so zelo občutljive za bakterijska obolenja, kot sta bakterijski ožig koščičarjev in bakterijska pegavost koščičarjev.

Od škodljivcev so na marelicah letos najbolj problematični marmorirana smrdljivka (z bodalom vbodejo v rastlinsko tkivo, tam pride do razbarvanja kožice in nekroz. Posledica hranjenja stenic marmorirane smrdljivke  na plodovih so tudi nepravilnosti v razvoju in iznakaženost plodov, udrte pege ter plutasto, grenko tkivo v mesu, zaradi česar postanejo plodovi manj tržno zanimivi in okusni), strigarice – škarjice (s svojimi kleščami poškodujejo plodove, ki posledično začnejo prej gniti in niso več trženi) in zlata minica.

Prve zgodnje marelice so začeli obirati zadnji teden v maju, pozne bodo obirali do sredine julija, odvisno od sortimenta vsakega pridelovalca in vremenskih razmer, ki bo še v prihodnjem tednu ali dveh.

KLJUB TEŽAVAM SE NASADI POVEČUJEJO

Kljub vsem težavam, ki jih imajo pridelovalci pri marelici, se površine vseh koščičarjev, tudi marelic malo povečujejo. Intenzivni nasadi marelic se obnavljajo in povečujejo predvsem v Goriških brdih in v zgornji Vipavski dolini.

Kjer je mogoče so na nasadi namakani. Z mrežo proti toči nasadi v glavnem niso prekriti. Postavitev in vzdrževanje teh mrež je zelo draga investicija, ki je v Vipavski dolini omejena zaradi burje, v Goriških Brdih pa zaradi majhnosti in razdrobljenosti parcel. Zagotovo pa bi si pridelovalci marelic močno zmanjšali škodo na pridelku zaradi toče, sodre, če bi lahko nasade prekrili s protitočnimi mrežami.

Se pa pridelovalci bojijo kako se bodo proti škodljivcem in boleznim borili v prihodnje. Glede na evropske zahteve bo še manj aktivnih snovi za zaščito rastlin. Že sedaj jih imamo pri nas vsaj enkrat manj kot jih imajo v sosednjih državah, kjer so večje pridelovalke sadja, tudi marelic. Pridelovalci bodo z ukinitvijo bakra v pridelavi, insekticidov in celo organskih fungicidov imeli velike težave pri pridelavi.  Veliko se govori o samooskrbi, sadja pa je vedno manj. Obnov skorajda ni, denarja za investicije ni, mladi se ne odločajo za sadjarstvo ali za prevzem kmetije. Še bolj bomo odvisni od uvoza. Marelic je le toliko, da pridelovalci zadovoljijo le svoje stalne stranke na domu ali na lokalnih tržnicah. Na trgovskih policah imajo potrošniki na voljo le marelice iz uvoza.