Potem ko so bili spomladi veliki pritiski za povečano pridelavo zelenjave in so kmetje posadili, kolikor so le lahko, je bilo potem predvsem solate v maju in juniju več kot preveč. Tudi glavna poletna prodaja zelenjave ni potekala po pričakovanjih. Letina je bila dobra, prodaja pa slaba, predvsem pa so bile odkupne cene nižje od lanskih, na trgovskih policah pa ves čas pridelki iz uvoza.

KZ Agraria je že junija najlepše plodove paradižnika namenjala predelavi, ker svežih niso mogli prodati. Proizvodnja je bila na račun mladih prevzemnikov in več pokritih površin za okrog 15 % večja, računajoč, da bodo trgovci odkupili pridelek, je povedala Patricija Pirnat iz KZ Agraria, ki letno odkupi okrog 2.000 ton zelenjave. V okviru zelenjavne verige si pridelovalci želijo dogovor s trgovci za bolj natančno planiranje proizvodnje in predvsem da tisto, kar pridelajo, tudi prodajo po pošteni ceni.

Pridelovalci so imeli težave tudi s prodajo poletne zelenjave, na Gorenjskem pri prodaji zelja, korenčka, solate in krompirja. Trgovci so nanje pritiskali z nizkimi odkupnimi cenami, odkup nekaterih vrtnin se je skoraj povsem ustavil, saj so isti pridelki prihajali po bistveno nižji ceni iz sosednjih držav, Balkana ali tretjega sveta. Tako je zelje doseglo ceno 20 do 25 centov za kilogram, krompirju pa je hitro cena padla pod 20 centov za kilogram; trenutno se prodaja po 15 centov ali še manj.

Trgovci zatrjujejo, da se je prodaja sveže zelenjave v poletnih mesecih zmanjšala, čeprav je veliko Slovencev dopustovalo doma in so morali nekaj jesti, bodisi v lastnem gospodinjstvu ali v gostiščih. Za potrebe Horeca sistema (hoteli, restavracije) pa do sedaj še nihče ni zaznal kakšnega večjega povpraševanja po slovenskih pridelkih in izdelkih, razen nekaj izjem.

CENE V POVPREČJU NIŽJE OD LANSKIH

Na Dolenjskem sta glavna odkupovalca Evrosad in KZ Krka. Oba sta imela težave s prodajo mladega krompirja, ki mu je letos drastično padla cena, saj ga je bilo preveč, veliko je bilo tudi uvoženega. Podobno je bilo pri mladem zelju, nizke so bile cene kumar in bučk ter vseh ostalih pridelkov. Kot je povedala Alenka Ravbar, komercialistka iz Evrosada, bodo v prihodnje s kooperanti še bolj načrtno načrtovali pridelavo, da bi se izognili nepotrebnim količinam iz uvoza.

Valerija Kodrič Majcen iz KZ Ptuj je dejala, da je bila letošnja prodajna sezona turbulentna: pridelovalci pridejo z določeno vrsto zelenjave na trg vsi naenkrat, večkrat pa taista zelenjava pride še iz uvoza, zato cena zelo pade. Tega domača pridelava ne prenese, saj pridelovalcem ne pokrije stroškov in so jo prisiljeni zavreči ali zmulčiti. Poleti so imeli veliko težav s prodajo ohrovta, ki ga niso hoteli niti veletrgovci niti javni zavodi. V KZ Ptuj so do konca avgusta prodali 1.100 ton zelenjave, in sicer trgovskim sistemom, predelovalni industriji, javnim zavodom in nekaj manjših količin tudi gostincem, nekaj pa tudi v lastnih trgovinah.  

Boljša prodaja in tudi boljše cene so le v zadružnih trgovinah, kjer imajo domači pridelki svoje mesto.

PRI EKOLOŠKI ZELENJAVI VELIK STROŠEK EMBALAŽE

Peter Štular, največji ekološki pridelovalec iz Krkavč, skoraj že obupuje, saj se ves čas bori za boljše odkupne cene. Čeprav za pridelke dosega nekoliko višje cene, so stroški embalaže, ki jih zahtevajo trgovci, tako visoki, da na koncu ne dobi nič več kot pridelovalci za integrirano ali konvencionalno pridelavo. Vse pridelke Štular prodaja preko KZ Agraria ter dosega najboljše cene le zadružnih trgovinah, kjer ni stroška embalaže, ker se pridelki prodajajo nepakirano. Zato resno razmišlja, da bo zmanjšal pridelavo, saj 150 ton zelenjave letno ni enostavno prodati, vse trgovske verige pa želijo ekološke pridelke le pakirane. Na primer pri bučkah, za katere dobi 60 centov, vsaj polovico predstavlja strošek embalaže – ekološki karton ali ekološka folija.

Zadruge sproti obveščajo trgovce o okvirnih količinah posajenih in ponujenih pridelkih. V okviru zelenjavne verige so se zadruge in pridelovalci še bolj obvezali glede pridelave in ponudbe, zato Patricija Pirnat kot predsednica odbora za zelenjavno verigo poziva vse pridelovalce, tudi tiste, ki na trgu nastopajo samostojno, da se priključijo najbližji zadrugi ali organizaciji odkupa in da skupaj zberejo količine pridelkov, ki jih bodo jeseni ponudili trgovcem.

Boljša prodaja in tudi boljše cene so le v zadružnih trgovinah, kjer imajo domači pridelki svoje mesto.