Na vseh nižinskih legah celotne Primorske je spomladanska pozeba uničila ves pridelek kakija.V poletnem času je predvsem v Slovenski Istri prišlo še do velikega odpadanja plodov in tisti, ki so ostali, so debelejši, ponekod celo predebeli. V povprečju je letina kakija le 30 odstotna od normalne letine.

Največja nevšečnost v kakijevih nasadih na Primorskem je bila spomladanska pozeba, ki je na nižinskih legah pobrala ves pridelek. Tudi na dvignjenih legah je ponekod pozeblo polovico cvetov, a je letina vseeno povprečna. V Slovenski Istri je predvsem pri sorti rojo brilantte velike probleme povzročala kakijeva listna pegavost, ki se je v nekaterih nasadih pojavljala že lani. Za glivo so značilne listne pege s poudarjenim zunanjim robom. Bolezen povzroča sušenje in odpadanje listov ter odpadanje plodov. Gliva prezimi na odpadlem listju v obliki spolnih trosišč in v pomladnem obdobju ob prisotnosti ugodnih temperatur in padavin pride do izbruha askospor, ki povzročijo primarno okužbo.V letošnjem letu je bil odmet plodov tudi v poletnem času vse od junija do septembra velik, kar pa Vasja Juretič, svetovalec specialist za sadjarstvo in oljkarstvo pri Kmetijsko gozdarskem zavodu Nova Gorica pripisuje fiziološkim težavam pri kakiju, ki se pojavljajo že več časa in so še nepojasnjene.

NA VIPAVSKEM ZGODNJIH SORT KAKIJA NI

V nasadu Ivana Kodriča je spomladanska pozeba močno razredčila kaki. Kot nam je povedal so na polju Brje-Žablje imeli spomladi tri dni močno pozebo. Prve dni aprila so na agrometeorološki postaji Potoče izmerili kar -4,9, -6,6 in -4,3 stopinje Celzija. Pozebli so vsi odprti cvetovi breskev, pozebel je skoraj ves kaki v dolini, predvsem sorte fuji, čeprav so brsti bili le nabrekli. Pozebel ni kaki sorte tipo, ki odganja pozneje. “Kaki je na nadmorski višini 85 m, agrometeorološka postaja na 73 m, pozeba pa je prišla skoraj do hiše, ki je skoraj 80 m nad dolino, “ pravi Kodrič, ki je letos zaradi pozebe ostal tudi brez češenj, marelic na določenih legah, pa tudi aktinidije je bilo manj. Konec maja so imeli še točo, ki k sreču pri kakiju sorte tipo ni poškodovala plodov, ker je prišla pred cvetenjem in je poškodovala samo listje. Preko poletja pa je sledilo več sušnih obdobij, ki za kaki prav tako ni bilo ugodno. Kodrič je prepričan, če takrat ne bi namakali, bi kaki odvrgel skoraj vse plodove. Ko so drevesa kakija konec oktobra začeli obirati, so ugotovili, da bodo obrali le dobro četrtino normalnega pridelka. Bolezni zaenkrat v nasadu še ni, pojavila pa se je že marmorirana smrdljivka, ki letos še ni napravila katastrofalne škode, a se Ivan Kodrič boji se, da bo do tega prišlo naslednje leto.

Na kmetiji Kodrič imajo 0,4 ha kakija, 0,1 ha aktinidij, 0,1 ha jabolk odpornih sort na škrlup, ki jih je letos prav tako prizadela toča in še ptiči ter 0,21 ha oljk, ki so v začetni rodnosti. 

Cene kakija so na trgu zelo različne, od 1,50 do 3,00 za kilogram.

PRIDELKA JE MANJ, PLODOVI SO DEBELEJŠI

Tudi na kmetiji Rajka Črva iz Ajdovščine, ki češnje, marelice in kaki prideluje na skupaj treh hektarjih, je spomladanska pozeba v dolini vzela precejšen pridelek. Tudi pridelek, ki ni pozebel, so poletne vremenske razmere precej razredčile in plodovi so redkejši in debelejši. Minuli teden so ves kaki obrali in bo v teh dneh umeden ter pripravljen za prodajo. Veliko kakija je Rajko Črv v preteklih letih prodal šolam in vrtcem, ki so trenutno zaradi razmer koronavirusa zaprte, zato sedaj išče druge prodajne poti. Kaki prodaja pakiran po štiri plodove in v petkilogramskih platojih z oznako Izbrana kakovost do odprodaje zalog, saj ima ustrezno hladilnico,v kateri neumeden kaki lahko skladišči več mesecev. Veliko kakija proda sam z dostavo na dom vse do Ljubljane in okolice ter zadružnim trgovinam, predvsem Loški zadrugi in  KGZ Sloga Kranj.

Po registru kmetijskih gospodarstev iz leta 2020 je na Primorskem 98,75 ha intenzivnih sadovnjakov kakija, ocenjuje pa se, da ga je zagotovo še 100 ha v ekstenzivnih sadovnjakih oziroma kot posamezna drevesa. Nasadi kakija so se v zadnjih petih letih skoraj podvojili in se še širijo. Zelo se širijo nasadi kakija tudi drugod po Sloveniji, predvsem na Štajerskem in Dolenjskem.

V STRUNJANU PRAZNIKA KAKIJA NE BO

V Strunjanu praznika kakija zaradi ukrepov v zvezi s širitvijo koronavirusa ne bo. Gianfranco Giassi, ki se poleg pridelave kakija ukvarja s turizmom na kmetiji, ima letos zaradi razmer, velik izpad prihodkov. Kaki sušijo, prav tako pa ga predelujejo v marmelade, žganje in tudi kis. Veliko izdelkov, ki jih prodajo na izletniški kmetiji, je letos šlo v uničenje ali je še v skladišču, ker ni gostov oziroma kupcev.

Zaradi pozebe, odpadanja plodov vso poletje, so letos pobrali 30 do 40 odstotkov manj kakija. Precej nevšečnosti so povzročile neenakomerno razporejene padavine, pravi Gianfranco Giassi.

V Strunjanu ob normalni letini štirje največji pridelovalci in še nekaj manjših pridelajo okrog 200 ton kakija, ki ga brez težav tudi prodajo bodisi na prazniku kakija in nepsoredno na kmetijah. Letos ni praznika in tudi ni kupcev, ki bi prišli na kmetije, pravi Giassi, zato so si poiskali druge kupce, večinoma dobavitelje manjših trgovin, zadrug ali kmetij, ki imajo dopolnilno dejavnost za prodajo kmetijskih pridelkov in izdelkov širom Slovenije. Slovenski kaki se danes dobro prodaje, saj so ga potrošniki tudi izven Primorske spoznali in sprejeli, čeprav se veliko kakija še vedno uvaža, pove Giassi.

VELIKO PRODAJE OD VRAT DO VRAT IN OB CESTAH

Veliko je prodajalcev, ki kaki prodajajo od vrat do vrat, tudi v bolj oddaljenih krajih. Večina kakija je brez deklaracije, nekateri celo v italijanskih embalaži, češ, da si majhni pridelovalci stroška embalaže ne morejo privoščiti. Kot nam je povedal eden od prodajalcev, ki prodaja vse do majhnih zaselkov in vasi občine Velikih Lašč, je s prodajo zadovoljen. Pravi, da proda veliko kakija, ker prodaja le domači kaki in ker ker mu kupci zaupajo.

Veliko je tudi prodajalcev ob cesti, predvsem na obrobju Ljubljane ali na lokacijah na izvozu ali uvozu ljubljanske obvoznice. Na primer na izvozu Ig pred Črno vasjo je že od nekdaj stojnica sezonskega sadja, ki v tem času z opozorilno tablo vabi k nakupu kakija. Da je kaki italijanski kupec izve šele, ko se ob cesti ustavi in pride do prodajne stojnice.

Cene vseh kakijev, domačih in uvoženih, predvsem iz Italije, pa so zelo različne. Nekateri imajo italijanske dražje od slovenskih, še zlasti, če gre za trdo užitne kakije, katere pridelave v Sloveniji praktično ni. Slovenski pridelovalci pravijo, da je 10 do 12 evrov za petiklogramski plato zadovljiva cena in sprejemljiva tako za prielovalca kot tudi za kupca.

Odkupovalec kakija na obali je KZ Agraria Koper, ki kaki, ki ima deklaracijo z imenom in priimkom pridelovalca, prodaja predvsem v svojih trgovinah, vsem trgovskim mrežam in tudi manjšim trgovinam s kmetijskimi pridelki po vsej Sloveniji.