Tradicionalni dan krompirja je RWA Slovenija pripravil skupaj s podjetjem Picount. Na kmetiji Štular so predstavili sredstvo, ki preprečuje kaljenja krompirja v skladiščih, v nadaljevanju so pregledali letošnjo slabo letino krompirja pri nas in boljšo v Nemčiji. V Nemčiji so pridelali dobrih 10 milijonov ton krompirja, pri nas je bilo poznega krompirja dobrih 50 tisoč ton.

Mag. Jože Mohar iz RWA Slovenija je predstavil letino krompirja. Čeprav smo letos po statističnih podatkih posadili približno 5 % več krompirja oz. 2.875 hektarjev, je bilo poznega krompirja 15 % manj kot lani. Vznik je bil sicer dober, a je krompir zaradi manj padavin nastavljal manjše število gomoljev. Veliko težav so imeli pridelovalci s koloradskim hroščem, s črno listno pegavostjo in virusnimi okužbami, pri pridelavi semenskega krompirja pa tudi z listnimi ušmi in posledično virusi. Žal si pri številnih težavah v pridelavi kmetje ne morejo pomagati zaradi pomanjkanja ali ukinjanja zaščitnih sredstev za varstvo rastlin.

Mohar ocenjuje, da je pridelek zgodnjih sort 30 do 70 % manjši kot v normalnih letinah, pri poznih sortah je pa 40 do 70 % manj pridelka. Tudi na namakanih površinah je 10 do 30 % manj krompirja, glavni razlog za to so bile previsoke temperature.

35 – 40 centov/kg je odkupna cena krompirja v 10-kilogramskih vrečah. 

V NEMČIJI LETOS 10 % MANJ KROMPIRJA

Trg krompirja v Nemčiji je predstavil Daniel Probst iz Europlanta, ki je odgovoren za partnerska podjetja na Bavarskem, v Avstriji, Švici in tudi Sloveniji (preko RWA Slovenija). Nemčija je v Evropi največja pridelovalka krompirja z 250 tisoč hektarji, pridelali so ga dobrih 10 milijonov ton, kar predstavlja 20 % celotne pridelave EU (45,7 milijona ton). V Nemčiji ločijo krompir za predelavo (za čips in pomfrit), krompir za škrob in jedilni krompir.

Krompirju ustrezajo temperature do 25 °C. Višje temperature in pomanjkanje  padavin povzročajo izgubo pridelka in slabšo kakovost, kar se je letos zgodilo tudi na Gorenjskem. Resne pridelave krompirja ne bo brez namakanja, do ureditve namakalnih sistemov pa smo povsod še daleč.

Največ krompirja pridelajo v Spodnji Saški (121.600 hektarjev), kjer pridelujejo jedilni in semenski krompir. Več kot 80 % površin je namakanih, 35 % skladišč je sodobnih hladilnic, kar pomeni, da je območje zelo dobro pripravljeno na trg. Pomembni področji za pridelavo krompirja sta še Severno Porenje-Vestfalija in Bavarska. Na Bavarskem so letos zaradi suše pridelali 20 % manj krompirja, medtem ko je bilo v celotni Nemčiji 10 % manj pridelka oz. je bil s povprečni pridelek 38 t/ha (lani 43 t/ha). Semenski krompir so pridelovali na 18 tisoč hektarjih, jedilni na 190 tisoč, krompir za škrob pa na 59 tisoč hektarjih.

V državah EU se krompir prideluje na 1,5 milijona hektarjev, od tega na 500 tisoč hektarjih v štirih največjih pridelovalkah, to so Nemčija, Francija, Belgija in Nizozemska.

Nemčija vsako leto trguje s približno 10 milijoni tonami krompirja. Če je krompirja 9 milijonov ton, se cena zviša, če je krompirja 11 milijonov ton, cena pade.

CENA KROMPIRJA ZA PREDELAVO VPLIVA NA CENO JEDILNEGA KROMPIRJA

Daniel Probst je poudaril pomen pogodb, ki jih imajo pridelovalci z odkupovalci oziroma industrijo. Kar 85 % pridelave krompirja za škrob je pogodbene z več ali manj fiksnimi cenami. Tudi 65 % pridelave krompirja za čips je pogodbenih in približno 50 % za pomfrit. Vsa pridelava je blizu podjetij za predelavo. Najmanj pogodbene pridelave – 40 %, je pri krompirju za svežo porabo, pakiranje in prodajo. Za krompir za izvoz ni pogodb in cene določata ponudba in povpraševanje.

Zaradi slabe letine bo tudi manj slovenskega semenskega krompirja. Če je bilo v preteklih letih 300 do 400 ton semenskega krompirja slovenskih sort, ga bo letos le okrog 100 ton.

V svetu in v Evropi je vedno večja poraba predelanega krompirja, zato cena krompirja za predelavo vpliva na ceno jedilnega krompirja. Na Bavarskem je trenutna cena jedilnega krompirja 25 – 35 centov/kg in večina pridelovalcev trenutno čaka na še boljšo ceno. Glede na že znane nizke pogodbene cene za pomfrit spomladi 2023, pa je Probst prepričan, da se cene jedilnega krompirja ne bodo zvišale. Prepričan je, da so bile glede na visoke stroške energentov in s tem višje stroške skladiščenja najboljše cene že v septembru.

Povprečni hektarski pridelek naj bi letos dosegel 19,2 t/ha, kar je za skoraj petino manj kot lani in več kot četrtino manj od povprečja zadnjih desetih let. Manjši hektarski pridelek je bil le v sušnem letu 2013.

SREDSTVO PROTI KALJENJU KROMPIRJA V SKLADIŠČU

Podjetje Picount je predstavilo sredstva za varstvo krompirja pred pleveli, boleznimi in škodljivci, regulatorje rasti, močila in mikrohranila ter gnojila za pridelavo krompirja. Posebej pa so predstavili pripravek Argos, ki preprečuje kaljenje krompirja ter nanos sredstva oziroma zamegljevanje krompirja v skladišču.

Ekološko sredstvo Argos je fitoregulator oziroma rastni regulator iz olja pomarančevca za preprečevanje kaljenja krompirja (ne uporablja se za semenski krompir). Prvič se ga uporabi v skladišču, ko krompir začne kaliti in je suh, temperatura v skladišču pa je med 8 in 12 °C. S sredstvom je dovoljeno največ 9 tretiranj v razmaku 21 dni. Kot je povedala Maja Črešnar iz Picounta, se sredstvo tretira z uporabo vročega ali hladnega zamegljevanja v hermetično zaprtih skladiščih. Vroče zamegljevanje se sme izvajati le z napravami, pri katerih možno nadzirati temperaturo, da med postopkom temperatura sredstva oz. megle ni višja od 190 °C, saj se tako izognemo tveganju za samovžig. Po tretiranju naj ventilatorji v skladišču delujejo, dokler meglica ne izgine. Skladišče naj bo zaprto še 48 ur, nakar se izvede zračenje tako, da se odpre vrata in okna skladišča. Vstop delavcev v skladišče je dovoljen 30 minut po začetku zračenja.

60 kg krompirja (35 predelanega in 25 svežega) poje vsak Nemec (80 kg leta 2020).

63 kg krompirja poje vsak Slovenec (90 kg leta 2020).