Mila zima je botrovala zgodnji vegetaciji in zgodilo se je tisto, česar se pridelovalci sadja in zelenjave najbolj bojijo. Nihče pa ni pričakoval, da se v marcu lahko zgodi neurje z bliskanjem in grmenjem in točo, kar smo bolj navajeni v poletnih mesecih. 14 dni po neurju je že jasno, da marelic na Vipavskem letos ne bo.

V soboto zvečer, 23. marca, je večji del države zajelo napovedano neurje z obilnim deževjem in močnim vetrom. Neurje z bliskanjem in grmenjem, nalivi, veter s točo in sodro so bolj spominjali na poletne mesece kot na marec. Marsikje na Notranjskem, Kočevskem, Dolenjskem, v Beli krajini, Posavju ter ponekod v Zasavju so bila jutra zasnežena. Ker take izrazite spremembe vremena na začetku pomladi niso nič neobičajnega, se pridelovalci nanje pripravijo, kolikor se le lahko.  Zgodnje vrtnine sadijo v pokritih prostorih, tla in sadike pokrijejo z dodatnimi koprenami, drevesa obarvajo z belim apnom in tako nekoliko zaustavijo zgodnjo vegatcijo ter za kakšen teden zamaknejo cvetenje. Kljub temu nas nepričakovana sprememba vremena vedno preseneti in pogosto naredi precej škode.

VSI PLODIČI MARELIC POŠKODOVANI

Sadjarji in vinogradniki na Vipavskem, Krasu in v Istri ocenjujejo, da je škoda, ki sta jo povzročili sodra in toča, velika. »Najbolj so poškodovani nasadi marelic, ponekod tega sadja sploh ne bo. Večina marelic je že odcvetela in bila v fazi plodičev. Na izpostavljenih legah so zaključevale s cvetenjem tudi zgodnje breskve in nektarine. Češnje so v začetni fazi cvetenja in bi jih morali pred padavinami zaščititi proti cvetni moniliji, pa je to zelo oteženo zaradi nenehnih padavin in vetra,« je povedala Darja Marc, kmetijska svetovalka KGZ Nova Gorica.

Sodra in ponekod toča debela kot lešnik je klestila od 30 do 45 minut na celotnem območju občine Vipava in delno občine Ajdovščina, še zlasti na območju Planine, Šmarja in Gaberja, kjer je glavnina nasadov marelic. Na kmetiji Kobal na Planini letos marelic ne bo. Mojco Kobal skrbi tudi, kaj bo s češnjami, še bolj pa škoda na foliji rastlinjaka, v katerem raste zelenjava in so jo letos morali zamenjati zaradi toče v lanskem letu. 

Neurju so sledile nizke temperature, ponoči tudi pod -2° C, v naslednjih dneh veliko padavin in spet visoke dnevne temperature nad 20° C, kar še povečuje škodo v sadovnjakih in vinogradih. Kaj vse bo še prineslo vreme v prihodnje?

Tudi na kmetiji Viljema Marca in Davorina Poljšaka iz Planine je od toče udarjen vsak plodič marelice in vprašanje je, ali bodo vsi odpadli ali pa bodo ostali deformirani. Na obeh kmetijah imajo tudi češnje, ki so v začetni fazi cvetenja in je zaradi nenehnega dežja vprašljiva oplodnja. Viljem Marc se ne sploh spomni, kdaj je imel nazadnje normalno letino pri marelicah, češnjah in kakiju, ki rastejo na skupnih dveh hektarjih.

Na Vipavskem je toča potrgala tudi poganjke na zgodnjih sortah vinske trte. Škodo je neurje delalo tudi v Istri, predvsem na breskvah, kakiju in čebulnicah, na Krasu in v Brkinih pa na jablanah in hruškah. Kakšna je dejansko škoda, se bo videlo šele tekom nadaljnje rasti sadja.

Dva dni po neurju je bilo marsikje po Sloveniji, tudi na Vipavskem, ponoči okrog -2° C ali še manj, zato je v nižje ležečih nasadih dodatno škodo naredila pozeba.

NA DOLENJSKEM PODIRALO TUNELE

Neugodno vreme že uničuje letošnje spomladanske pridelke vrtnin. Ker je bilo toplo, so ponekod na Dolenjskem iz zemlje že kukali prvi šparglji, neurje ter kasnejše nizke temperature pa so jih ustavili pri rasti. Sneg in veter sta poškodovala čebulnice, predvsem pa odkrila kar nekaj tunelov, pod katerimi so rasle jagode. Pridelovalci so v noči napovedanega neurja s snegom dežurali celo noč in čistili folije, ko je začelo snežiti. Pri Krošljevih v Zdolah so uspešno rešili vse tunele in cvetoče jagode pod njimi. Kot je povedal Marko Krošelj, pa je sneg poškodoval čebulo, ki raste na prostem.

Manj sreče je bilo pri tunelih v nasadih Sadjarstva Blanca pri Sevnici, kjer je sneg podrl približno pol hektarja tunelov. Čeprav je celotna konstrukcija padla na cvetoče jagode in jih poteptala, so po sanaciji ugotovili, da le ni prevelike škode. Rastline so za odpornost tretirali z aminokislinami. »Dozorele bodo nekaj dni kasneje, kot bi sicer, seveda če bo v prihodnje ugodno vreme,« je povedal Žiga Mikolič.