Preden so pri nas poznali krompir je bil kostanj pomemben v prehrani ljudi. Še vedno je kostanj okusna in zdrava popestritev jesenskega jedilnika. Pri nas raste povsod, razen na Koroškem, ker pa se je po letu 1950 zelo razširil kostanjev rak, je površino kostanjevih gozdov zmanjšal za polovico. Letine pridelka so različne, praviloma pa kostanj bolje rodi vsako tretje leto. Letos je kostanja veliko, plodovi so lepi, zdravi in debeli.

Vedno več je tudi gojenih nasadov kostanja, po zadnjih podatkih 30 ha. Na kmetiji Končar, po domače Pr’ Kresc iz Gabrja pri Jančah, so leta 1995 zasadili poskusni nasad, po 10 letih pa so izmed 12 različnih italijanskih, francoskih in ene slovenske sorte izbrali tiste, ki so se izkazale kot najbolj primerne za to območje. Zasadili so nov nasad s še nekaterimi, tudi slovenskimi sortami. Danes imajo Pr’Kresc več kot 80 dreves kostanja, ki jih je potrebno dobro opazovati in jih ob napadu kostanjevega raka sanirati ali celo zamenjati, pojavljajo pa še druge bolezni in škodljivci. Drevesa je v preteklih letih večkrat poškodoval tudi snegolom ali vetrolom.

Janez Končar pravi, da letos pridelek kostanja zaenkrat dobro kaže. Kostanj pobirajo ročno, ko ježice padejo na tla, zato imajo pod vsakim drevesom delo tudi po desetkrat. Letos plodovi dozorevajo hitro in precej istočasno ne glede na sorto, zato imajo v teh dneh veliko dela s pobiranjem.

Pridelka bo 700 do 800 kg, vendar le, če bo kostanj do konca ostal zdrav.

V zadnjih letih veliko nevarnost predstavlja gliva, ki povzroča rjavenje plodov, zaradi česar plodovi niso več tržni.

Čeprav je kostanj težje pridelati kot prodati, Končarjevi vztrajajo. Možnosti za gojenje kostanja in predelavo v kostanjevo moko, marmelade, džem in drugo je veliko, saj danes večina kostanja in izdelkov na trgovske police prihaja iz uvoza. Janez Končar zaenkrat o predelavi ali skladiščenju, ki je v tujini prav tako že razvito, ne razmišlja, saj sveži pridelek brez težav proda stalnim in vedno novim kupcem. S tem se bosta morebiti ukvarjala sinova Nik in Žan, ki očetu rada pomagata.