Jože Jenko je imel še minulo zimo v hlevih 350 pitancev, danes pa je v montažnem hlevu skladišče krme, ki je namenjena prodaji drugim živinorejcem, ki jim krme primanjkuje. O ponovnem pitanju govedi razmišlja ves čas, a se bo za to odločil le, če bo padla cena telet in bo višja odkupna cena mladih bikov oziroma če pri pitanju ne bo delal izgube.
Kmetija pr’ Juguč je že dve generaciji nazaj veljala za napredno. Prvi traktor je kupil dedek leta 1965 ter razvoj kmetije usmeril v pridelavo krompirja in korenja. Na 10 hektarjih so pridelali tudi do 300 ton krompirja letno. Kasneje se je kmetija preusmerila v živinorejo, in sicer v rejo pitancev. Okrog leta 1990 so imeli 60 glav živine, v nadaljnjih letih pa vedno več, čemur je sledila tudi širitev obdelovalnih površin. Ko je bilo v hlevih že 120 glav živine, so kupovali tudi novo strojno opremo, med prvimi so imeli žitni kombajn, sejalnico in kombajn za koruzo.

Na kmetiji ni problem starostna struktura ali pomanjkanje delovne sile, pač pa ima Jože ob partnerki Urški, mami Ireni ter treh šoloobveznih otroci željo nadaljevati z živinorejo, a le če bo dejavnost ekonomsko upravičena.

V HLEVIH JE BILO 300 DO 400 PITANCEV

Leta 2015 je Jože Jenko od očeta prevzel kmetijo. Na razpisu za mladega prevzemnika sicer ni bil uspešen, ker mu je, kot pravi, zaradi preveč birokratskih zahtev zmanjkalo nekaj točk oziroma je pri takratnem razpisu zmanjkalo denarja za vse. Jože se je kljub temu odločil, da bo družinsko tradicijo nadaljeval in je kmetijo z novimi najemi in nakupi zemljišč povečal ter hkrati posodabljal strojni park. Z namenom večanja staleža živine je zgradil tudi nov montažni hlev. V prvih letih po prevzemu kmetije je bilo v hlevu 150 glav živine, obdeloval pa je 30 hektarjev zemljišč. Danes obdeluje 100 hektarjev, od tega je 40 hektarjev lastnih zemljišč, ostalo v najemu, do nedavnega pa je bilo v hlevu od 300 do 400 govejih pitancev.
»Nabavna vrednost telet je v zadnjem obdobju narasla do 80 %. Ko seštejemo stroške pitanja in naredimo primerjavo glede na trenutno prodajno vrednost, je jasno, da se to ne splača oziroma da delamo izgubo,« pove Jože. Pri takšni količini pitancev namreč ni mogoče iskati mlada teleta na domačem trgu, zato so jih kupovali preko dobaviteljev iz Madžarske, Poljske, Romunije ter tudi Litve, Latvije in Češke. Najboljša kakovost živine, gledano genetsko, prihaja prav iz Češke. Omejitev pri takih nakupih pa je transport, saj lahko dolgotrajna pot slabo vpliva na živali. Ključne kupci goveda pa so iz Italije, nekaj so jih preko pomorskega prometa prodali tudi v Libanon. Tako je Jože prodal po sto živali naenkrat oziroma v kratkih ciklusih po vsaj 30 glav.

Žito je letos poceni, strošek sušenja za pridelovalce pa velik, zato je rešitev mleto zrnje pakirati v bale, kar omogoča tudi lažje skladiščenje in odvzem pri krmljenju.

MONTAŽNI HLEV SLUŽI SKLADIŠČENJU KRME

Zaradi visokih stroškov nakupa telet in vzreje ter prenizkih odkupnih cen pitancev se je Jože februarja letos odločil, da novih telet za pitanje ne bo nabavljal. Čakal je do avgusta, ko naj bi bila ponudba večja in boljše zdravstveno stanje telet, ker pridejo direktno iz pašnikov, a se to ni zgodilo. Zato je hlev še vedno prazen oziroma v njem skladiščijo krmo. Veliko koruzne silaže, siliranega ječmena in drugega siliranega zrnja, sena in slame prodajo na območje Tolmina, južne Primorske, Štajerske, Dolenjske in Gorenjske, predvsem na hribovita območja, kjer je pridelava krme otežena. Veliko bal pa so Jenkovi donirali kmetijam, ki so utrpele škodo zaradi naravnih nesreč, letos so bile to poplave.
Jože je za letošnjo letino zasadil 50 hektarjev koruze, 15 hektarjev ajde, 20 hektarjev žit ter nekaj hektarjev travno-deteljnih mešanic. Travnike je pokosil in naredil suhe senene ali sveže travne bale. Kmetija je v novem programskem obdobju 2023-2027 vključena v shemo SOPO.

V kolobarju je bila tudi avtohtona sorta ajde čebelica, slovenska sorta pšenice, naslednje leto pa bo soja.

SKRB ZA POSODOBLJEN STROJNI PARK

V okviru dopolnilne dejavnosti na kmetiji Jože izvaja strojne storitve drugim, in sicer žetev koruze, trave in žit, spravilo, prevoz, tlačenje koruze ter trave, oranje, brananje in setev, prevoz gnoja in gnojevke, košnja trave in pluženje v zimskem času. Zato redno posodablja kmetijsko in drugo mehanizacijo, da se prilagaja potrebam in sledi novostim. Tako ima sodobno škropilnico in trosilnik, ki s satelitsko navigacijo omogoča precizno gnojenje. Njegova zadnja investicija je bila balirka za siliranje koruzne silaže v bale, ki je bila prva tovrstna v Sloveniji in omogoča lažje shranjevanje in odvzem krme. Predvsem za kmetije na višje ležečih območjih, kjer nimajo možnosti izgradnje silosov, in za manjše kmetije, ki imajo manjši dnevni odvzem, je zagotovo silažna koruza v balah veliko bolj praktična.