Na kmetiji Bostele se že desetletja ukvarjajo s pridelavo sadja. Še danes so njihov osnovni in količinsko najmočnejši pridelek hruške in jagode. Prve zrele jagode so začeli trgati sredi aprila in jih bodo vse do decembra.

Šest hektarjev jagod je v tunelih, ki jih v zimskih in zgodnjespomladanskih mesecih še dodatno pokrijejo s kopreno, da jih zaščitijo pred morebitno pozebo in da je rast hitrejša. Tako in so s prvimi rdečimi sladkimi sadeži na trgu že zgodaj. Letos so bili med prvimi v širšem slovenskem prostoru, saj so že sredi aprila pripeljali prve jagode na stojnico v Ljubljano. Tudi letos so že sredi januarja jagode v tunelih še dodatno pokrili s kopreno in tako tla dodatno greli, da je rastlina hitreje rasla.

Kot pravi mladi gospodar Jure Bostele, vedno počakajo toliko časa, da jagode dosežejo optimalno zrelost, saj le tehnološko zrel sadež daje popoln okus. Zaradi delovne sile in prodaje nikoli ne trgajo več kot dva hektarja jagod naenkrat. Pridelujejo več sort, glavnino pa predstavljajo tri sorte sezonskih jagod, med njimi je najbolj znana in med kupci najbolj zaželena clary, medtem ko so ostale sorte razporejene po času dozorevanja izven sezone jagod oziroma so celoletne. Več različnih sort daje tudi pestrejšo ponudbo jagod tako po izgledu kot po okusu. Jagode v trgovinah kupci kupujejo z očmi, torej morajo biti čim bolj debele in privlačne na pogled, kupcem na tržnici pa je bolj kot videz pomemben okus jagod.

OB SADJU ŠE STROČJI FIŽOL IN SOLATE

Poleg jagod je na kmetiji, ki jo je diplomirani inženir agronomije Jure od svojih staršev Vilija in Jožice prevzel pred dobrimi desetimi leti, že od nekdaj nasad hrušk in vinograd. Skupaj obdelujejo 35 hektarjev, od tega so hruške na 13 hektarjih, vinograd je na 3, dobrih 10 hektarjev pa je njiv, na katerih so jagode in drugo jagodičje ter zelenjava. Jagode sadijo na dve leti ter upoštevajo kolobar. Sadijo jih vedno v juliju ali avgustu, kolobarijo pa s fižolom in solato. Na štiri do šest let menjajo tudi maline. Zelenjave je v zadnjih letih vedno več. Nizki stročji fižol so imeli v preteklosti na 10 do 20 arih, lansko leto na enem hektarju, letos imajo v načrtu 2,5 hektarja, dober hektar je že posajenega. Sadike fižola, ki jih vzgojijo sami, sadijo etapno in ga tako tudi pobirajo – običajno tri- do štirikrat, včasih tudi petkrat.

Nasadi hrušk se še vedno širijo, medtem ko so pri jagodah dosegli maksimum površin predvsem zaradi delovne sile in prodaje. Večina hrušk je viljamovk, okrog 30 % je sorte konferans. Jagod pa so sadili v preteklosti več, a so jih zmanjšali in na račun tega zasadili maline in robide ter zelenjavo. Veliko pridelujejo spomladanske solate in stročjega fižola, jeseni pa endivijo in radič. Kolobarjenje površin med sadjem in zelenjavo se Juretu zdi zelo koristno, saj so tako dobri pridelki jagod in vrtnin. Dobra lastnost več različnih pridelkov v različnih obdobjih je tudi manjši riziko zaradi pozeb in prodaje.

6 ha jagod je na družinski kmetiji Bostele maksimalno, kar ob najeti delovni sili še zmorejo postoriti v sezoni.

13 ha je hrušk, še 2 ha sta že pripravljena za širitev, v prihodnosti pa želijo imeti 20 ha hruševih nasadov.  

120 do 150 ton jagod (ob normalni letini) prodajo trgovcem, šolam in vrtcem ter na tržnici v Ljubljani.

HRUŠKE VSAKO LETO TUDI V PREDELAVO

Jure Bostele še vedno ne more pozabiti lanske letine, ko jim je pozeba vzela veliko pridelka, predvsem so imeli velike izgube pri hruškah. Kljub temu da so v nasadih pokurili ogromno bal sena, sekance, nasad zaščitili z aminokislinskimi in hormonskimi pripravki ter prehranjevalnimi dodatki, so hruške pozeble. S kurjenjem in dimljenem so pred pozebo rešili okrog 40 % hrušk, ki pa so bile le za predelavo. Predvsem pri viljamovki tudi v predelavi, ne glede na to, ali je za žganje, otroško hrano ali sok, dosežejo dobro ceno, saj mora biti sadež vedno kakovosten in zdrav. Že 25 let njihove hruške končajo tudi v ajdovskem Fructalu, s katerim dobro sodelujejo in se v obojestransko korist dogovorijo tudi za ustrezne cene. Jure je vesel, da ga podpirajo pri širitvi ali obnovi nasadov, še bolj pa pri zaščiti nasadov s protitočnimi mrežami. Manjka le še namakalni sistem, za katerega so pred kratkim prejeli vsa potrebna soglasja in ga je treba le že izvesti. Gre za ureditev akumulacije, ki bo omogočala kombinacijo mikrooroševanja in namakanja. Z namakalnim sistemom bo pokritih 10 hektarjev nasadov oz. dve tretjini vseh hrušk. Iz vrtin na Krško-brežiškem polju pa je možnost zalivanja vseh površin z jagodičjem in zelenjavo.

O PREDELAVI NA KMETIJI BO ODLOČALA NASLEDNJA GENERACIJA

Jagode, hruške in vrtnine prodajajo sami ali preko posrednikov trgovcem, ob torkih, četrtkih, petkih in sobotah pa na stojnici osrednje tržnice v Ljubljani. Jagode kot tudi ostalo njihovo sadje in vrtnine jedo tudi otroci v šolah in vrtcih. Poleg jagod imajo v veleprodaji tudi maline in robide, na tržnici pa v poletnih mesecih še ameriške borovnice in ribez.

Letos kaže na dobro letino jagod, saj je cvetni nastavek odličen in jagode lepo dozorevajo. Za predelavo na kmetiji se zaenkrat še niso odločili, čeprav imajo stroj za sušenje sadja, ki ga zaenkrat sušijo le za svoje potrebe. To odločitev bosta Jure in Petra prepustila svojima otrokoma, dijakinji Živi in osnovnošolcu Žaku, ki že kažeta veliko zanimanje za delo na kmetiji in tudi rada pomagata.