Kljub veliko govora o pomenu lokalne samooskrbe je prodaja svežega sadja in zelenjave na osrednji tržnici v Mariboru slaba. Nekoliko boljša prodaja je le ob koncih tedna. Tako kot na kmetijah kot tudi na tržnici so starejši, ki se sprašujejo kaj bo, ko sami ne bodo mogli več.  

Osrednja Mariborska tržnica na Vodnikovem trgu je odprta vsak dan v tednu, tudi ob nedeljah. Po tem, ko so v času spomladanske epidemije pridelovalci imeli precejšen izpad prihodkov, so junija ponovno uvedli nedeljski tržni dan, kot je to bilo že prej in, ker so bile nedelje tudi dobro obiskane s strani kupcev. Tudi v času trenutnih razmer zaradi koronavirusa je kupcev več le ob koncih tedna, medtem ko jih je med tednom bolj malo. Eden od prodajalcev pravi, starejši ne upajo ven, mladi pa nočejo.

Večina pridelovalcev prodaja svoj pridelke dvakrat do trikrat na teden, več jih je ob koncih tedna, od petka do nedelja, manj pa od ponedeljka do četrtka. Kljub temu je ponudba lokalnih pridelkov in izdelkov bogata. Lepa jesen je botrovala, da so stojnice to jesen bogato založene, še par dni nazaj so ponujali tudi zadnje plodovke. Kot je za jesen značilno pa ne manjka motovilca, radičev, blitve in špinače, glavnatih solat in seveda vseh gomoljnic, čebulnic in kapusnic. V glavnem so vsi pridelovalci, vsaj tisti, ki so na tržnici kot kmetje, v integrirani ali ekološki pridelavi, in živijo ter delajo po načelu: kar sami ne bi jedli, ne bi prodajali drugim. Pridelki so ne le lepi na pogled, pač pa zdravi, kakovostni, pobrani ali narezani dan prej ali še isti dan zjutraj preden so bili pripeljani na tržnico, pridelani pa z veliko vloženega trdega dela in veseljem do tega.

Poleg domačih pridelkov in izdelkov so na tržnici tudi pridelki in izdelki iz uvoza, ki so ga imenovali trgovski del, saj ponuja tudi sveže pridelke iz uvoza čez vso leto.

NA KMETIJAH IN NA TRŽNICI V GLAVNEM STAREJŠI

Na tržnici je tako poleg svežega sadja in zelenjave tudi sveže mleko in mlečni izdelki, meso in mesni izdelki, olja, med in medeni izdelki, žita, moke in pekovski izdelki, suha roba in še marsikaj iz dopolnilnih dejavnosti na kmetiji. Mlečno mesni paviljon ima bogat izbor domačih piščancev in drugih vrst mesa, najrazličnejših mlečnih izdelkov tako iz kravjega kot tudi kozjega mleka. V tem delu so vse dni na voljo tudi  ekološki mlečni izdelki, jajca in tudi ekološko meso. Večja prodaja ekoloških pridelkov in izdelkov je ob petkih, ko ekološki pridelovalci ponujajo sadje in zelenjavo, žita, mlečne izdelke, različne vložnine, marmelade, sokove in drugo.

Večini kmetov, ki prihaja na tržnico, je to glavni vir prihodkov. Prodajo svežih pridelkov in izdelkov imajo le na domu in nekajkrat na teden na tržnici. Redkokdo je na tržnici čisto vsak dan, od ponedeljka do nedelje. Veliko je takšnih, ki so na tržnico hodili že s svojimi starši ali starimi starši, s tem, da so nekoč zaslužili veliko več kot danes. Znano je, da so nekoč lükarji prodajali čebulo in česen z zaslužkom pa plačali šolanje otrok. Danes je prodaja na tržnici slabša, cene nizke, zato mladi nočejo prevzeti kmetij. Veliko je kmetij, na katerih delajo le še starejši, mladi pa odhajajo.

KMETIJA LIPONIK IZ TRČOVE PRI MALEČNIKU

Na kmetiji Liponik iz Trčove pri Malečniku na petih hektarjih pridelujejo jabolka in drugo sezonsko sadje. Milena Liponik na  osrednji mariborski tržnici prodaja jabolka in sveži jabolčni sok  čez vso leto že dve desetletji. Ob stalni ponudbi ponuja še vrsto drugega sezonskega sadja od jagod, češenj, marelic, breske in hrušk.

KMETIJA HORVAT IZ STOJNCEV PRI PTUJU

Kmetija Horvat iz Stojncev pri Ptuju je bila nekoč živinorejska kmetija, ki so jo pred približno tremi desetletji preusmerili v zelenjadarsko. Kot pravi Anica Horvat so pred 27 leti zasadili večjo količino paprike in takat je s papriko šla prvič na mariborsko tržnico. Še vedno zelenjavo pridelujejo na manj kot enem hektarju, vendar imajo tri majhne rastlinjaki, ki omogočajo, da so z nekaterimi pridelki spomladi prvi na trgu, jeseni pa z njimi podaljšujejo sezono. Tako še vedno pobira sladke rdeče redkvice, reže motovilec, blitvo in špinačo, še teden dni nazaj pa je imela tudi zadnje sočne paprike. V rastlinjaku bo kmalu zasadila čebulo, ki jo bo spomladi prodajala kot mlado čebulo in celo vrsto drugih vrtnin, da bo z njimi na trgu čimprej. Živali danes na kmetij več ni, imajo pa kokoši, zato pridelujejo nekaj žit za krmo za kokoši ali za prodajo in predvsem zaradi kolobarja.

KMETIJA IVANUŠ IZ CUNKOVCEV PRI GORIŠNICI

Na majhni trihektarski Kmetija Ivanuš iz Cunkovcev pri Gorišnici kot na večini majhnih štajerskih kmetijah pridelajo nekaj žita od koruze, pšenice in ječmena ter nekaj vrtnin kot so krompir, korenček, čebula, zelje, ohrovt in različne solate, kar že od nekdaj prodajajo na mariborski tržnici. Gospodar kmetije je Alojz Ivanuš, na tržnici v Mariboru pa prodaja njegov brat Franc.

KMETIJA ZEMLJARIČ IZ ZABOVCEV PRI MARKOVCIH

Kmetija Zemljarič.jpg: Ena večjih kmetij, ki svoje pridelke prodaja na mariborski osrednji tržnici je Kmetija Zemljarič. Jožef in Marija sta 20 hektarsko kmetijo že predala sinu Izidorju, ki z ženo Ivanko nadaljujeta s kmetovanjem, vendar ob veliki pomoči staršev. Tako Jožef še vedno hodi na tržnico, Marija pa pomaga doma. Na kmetiji pridelajo precej žit, predvsem pšenico, koruzo in ječmen, ki je za prodajo, na treh do štirih hektarjih pa različne vrtnine. Marija nam je povedala, da pridelajo veliko krompirja, predvsem se trudijo, da imajo čimprej zgodnji mladi krompir ali da so s kakšno vrtnino na trgu, ko je drugi nimajo, tako kot jim je letos uspelo, da še dolgo v jesen imeli stročji fižol.

Pred letošnjimi izrednimi razmerami zaradi širitve koronavirusa so mariborsko tržnico obiskovali tudi številni turisti in drugi naključni obiskovalci mestnega jedra. Prodajalci pogrešajo predvsem turiste, saj so radi poskušali domače pridelke in izdelke , a jih že lep čas na tržnco ni.