Tržni pridelovalci imajo v skladiščih še skupaj od pet do deset tisoč ton krompirja lanske letine, nekateri ga imajo še do 80 odstotkov, od 60 do 200 celo 300 ton. Na trgovskih policah je sicer tudi slovenski krompir, a veliko večja ponudba različnih sort in pakiranj je krompirja iz uvoza.

Posledice epidemije covid-19 so zelo prizadele tudi pridelovalce krompirja. Tržni pridelovalci so imeli težave s prodajo že od jeseni naprej. Zaprte so bile šole, horeca deluje v bistevno zmanjšanem obsegu, na drugi strani pa je bila letos letina dobra in veliko več je bilo zasajenega kromprija pri vrtičkarjih, ki so pridelali krompir še za širšo družino, soseda in znanca. Dobro letino krompirja je imela tudi vsa Evropa, zato so pritiski uvoženega krompirja veliki.

Cene krompirja so zelo različne odvisno od sorte in vrste pakiranj. V Franciji je razsuti krompir po nekaj centov, določene sorte pa dosežejo bistveno višjo ceno.

 

FRANCOSKI KROMPIR LEPŠI NA POGLED

Pridelovalci se neradi izpostavijo, saj upajo, da bodo do maja ali junija prodali še nekaj krompirja in ga ne bo treba vsega zavreči ali dati v bioplinarne. Kot pravi Miro Jenko, predsednik GIZ krompir, imajo pridelovalci zaradi slabe prodaje krompirja velik izpad dohodka, na kar so opozorili tudi varuha odnosov v verigi preskrbe s hrano in kmetijskega ministra. Zavedajo se, da je znotraj EU prosti trg in da več kot dobro sodelovanje s trgovci in opozarjanje, da odkupijo več slovenskega krompirja, ni mogoče. Veseli so, da je minister apeliral na trgovce, a kljub temu trgovci ves čas uvažajo krompir iz Francije, tudi Hrvaške, mladi krompir, ki sploh ni mladi krompir, pa iz Egipta. Jenko se ne strinja z očitkom, da slovenski krompir ni dober, res pa je, da imajo slovenski pridelovalci registriranih bistveno manj zaščitnih sredstev kot jih imajo francoski pridelovalci in je zato njihov krompir na zunaj bistveno lepši kot slovenski. Zaradi več tretiranj je opran in pakiran francoski krompir tudi po treh tednih enako sijoč in lep, medtem ko slovenski po nekaj dneh na trgovskih policah ni več tako lep na pogled. Tudi Evropa zmanjšuje registracije določenih zaščitnih sredstev, vendar imajo v državah večjih pridelovalkah alternativna nadomestila, ki jih pri nas ni. Iz vseh teh razlogov, je vprašanje ali bomo čez nekaj let še imeli slovenski krompir. V času osamosvojitve Slovenije je pridelava krompirja iz več kot 20.000 hektarjev padla na 10.000, še pred nekaj leti se je krompir prideloval le še na 3.000 hektarjih, v lanskem letu pa po zbirnih vlogah krompir raste le na dobrih 2.500 hektarjih.

Na trgovskih policah je slovenski krompir različnih pakiranj in sort, še več je krompirja iz uvoza.

ZBORNICA PREDLAGA FINANČNO POMOČ DRŽAVE

Kmetijski minister je z dopisom pozval slovenske trgovske verige k odkupu in prodaji slovenskega krompirja, a odkup se bistevno ni povečal, zato je Kmetijsko gozdarska zbornica ponovno pisala ministru, da imajo pridelovalci v skladiščih še polno neprodanega krompirja, ki že izgublja na kakovosti in ga bo vedno težje prodati. Zaoravanje krompirja na njivah je s fitosanitarnega vidika neustrezno. Ena od možnosti je uničenje krompirja, vendar so stroški uničenja zelo visoki. Pri ponudniku Biotera d.o.o. znaša strošek uničenja 60 €/t, kar je ob vseh visokih vložkih v pridelavo in izpadu dohodka še dodatno finančno breme. Na zbornici predlagajo, da ministrstvo pridelovalcem zagotovi ustrezno finančno pomoč z uporabo določb v okviru interventnega zakona za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19.

Zaradi slabe prodaje jedilnega krompirja je letos manjše povpraševanje po semenskem krompirju. Jože Mohar iz Agrosaata pravi, da je prodaja manjša vsaj za 10 odstotkov. Veliko vrtičkarjev in tudi tržnih pridelovalcev krompirja bo letos sadilo svoj krompir, kar pomeni več problemov v pridelavi, več bo bolezni in manjši bo pridelek.

NADZOR UVOŽENEGA KROMPIRJA

Iz večine tretjih držav je uvoz krompirja prepovedan. Kot pravijo na Uradu za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) ima Luka Koper status mejne kontrolne točke za vnos rastlin, rastlinskih proizvodov in živil v Evropsko Unijo, kjer se opravlja uradni nadzor nad vnosom jedilnega krompirja iz Egipta in Izraela. Pri inšpekcijskem nadzoru se ugotavlja zlasti morebitna navzočnost karantenskih škodljivih organizmov, to je bakterij, virusov, gliv, nematod in insektov. Zaradi nevarnosti vnosa karantenske bakterije rjave gnilobe krompirja se dodatno preglejuje egiptovski krompir. Iz vsakih 25 ton se odvzame vzorec 200 gomoljev, na katerih se s prerezom ugotavlja morebitna navzočnost bakterije rjave gnilobe krompirja. Poleg tega se vzorci iz posamičnih pridelovalnih enot testirajo še v laboratoriju Nacionalnega inštituta za biologijo v Ljubljani, na latentno navzočnost navedene bakterije. V letu 2021 je bil pregledanih 91 pošiljk krompirja iz Egipta (skupna količin 10.243 ton) in 4 pošiljke iz Izraela (360 ton). Na UVHVVR še pravijo, da je  90 odstotkov teh pošiljk namenjenih v druge države članice EU in ne na slovenski trg. V letošnjem letu karantenski škodljivi organizmi niso bili ugotovljeni. V letu 2019 pa je bilo zaradi okužbe z bakterijo rjave gnilobe krompirja v Luki Koper uničenih 22 ton egiptovskega krompirja. Izvajajo se tudi naključni fizični pregledi z vzorčenjem in laboratorijskimi analizami, vendar neskladnosti v zvezi z ostanki FFS v zadnjih petih letih niso bile ugotovljene. Tovrstne preiskave se izvajajo tudi pri pridelovalcih, v skladiščih, kot tudi maloprodaji, ne glede na poreklo. V obdobju od leta 2016 do 2020 so letno odvzeli od 20 do 35 vzorcev. Vsak vzorec je bil preiskan na 344 aktivnih snovi ostankov pesticidov. Leta 2020 je bilo odvzetih 20 vzorcev krompirja s poreklom iz Slovenije, Italije, Grčije, Egipta, Španije in Nizozemske. Od tega je bilo 5 vzorcev mladega krompirja s poreklom iz Slovenije, Egipta, Italije (2 vzorca) in Grčije. Vsi vzorci krompirja v zadnjem petletnem obdobju od leta 2016 do vključno leta 2020 so bili glede ostankov pesticidov skladni in varni.

Redni nadzori pri distributerjih oziroma v pakirnicah se izvajajo manj pogosto, le enkrat na tri do pet let. Na UVHVVR obravnavajo tudi prijave in kot pravijo so tudi letos izvedli nadzor pri nekaterih dobaviteljih, a nepravilnosti niso bile ugotovljene.

Potrošnike je treba osvestiti, zakaj je domači krompir boljši in mogoče ne tako lep na prvi pogled.

TUJCI NAM PRODAJAJO SEMENA, STROJE, GNOJILA IN NA KONCU ŠE KROMPIR

Peter Burger iz Komende krompir lastne pridelave in z odkupom še od 30 do 40 drugih pridelovalcev ter uvozom preko podjetja Burgox dostavlja slovenskim trgovcem. Pravi, da trgovcem dostavlja tudi slovenski krompir, vendar bistveno manj kot krompirja iz uvoza. Slovenski krompir zaradi manj registriranih zaščitnih sredstev nikoli ne doseže kakovost francoskega, ki je vedno lep in sijoč, zato trgovci želijo le francoski krompir. Pove še to, da francoski krompir ni poceni, kar pa je za potrošnika, ki želi kakovosten krompir, ki mora biti predvsem lep na pogled, prav tako sprejemljiva cena, saj krompir v maloprodaji ni drag. “Tujci nam prodajajo semena, stroje, gnojila, na koncu pa še krompir,” pove Peter Burger, ki bo zaradi letošnjih polnih skladišč domačega krompirja pridelavo v naslednji sezoni zagotovo zmanjšal za tretjino. Ne podpira uporabe FFS, pač pa meni, da bi bilo treba prepovedati uvoz francoskega krompirja zaradi uporabe FFS, potrošnike pa osveščati o tem kakšen je domači krompir. Prepričan je, da reklama pod sloganom Kupuj domače ni dovolj. Danes potrošnik kupuje z očmi in bo na trgovski polici izbral le najboljši in najlepši krompir, meni Burger.

Veliko krompirja slovenskih pridelovalcev odkupi podjetje Gomilar iz Ivančne Gorice, ki krompir pakira in ga dobavlja trgovcem, veliko tudi pod blagovno znamko Iva, ki ga v glavnem uvaža. Za slovenski krompir so letos dobili veliko reklamacij in vračil, zato ga več tudi uvažajo. Jože Gomilar meni, da je v Sloveniji preveč sort, medtem ko potrošnik želi vso leto isto sorto in isto kakovost krompirja. Pri tem poudari, da uvaža predvsem sorto agata in marabel, ki sta bolj zahtevni sorti, seme je dražje, potrebno je namakanje, manjši je donos in obvezen je štiriletni do petletni klolobar in ga večina slovenskih pridelovalcev ne sadi. Prepričan je, da zaradi manj registriranih FFS slovenski pridelovalci niso prikrajšani, nekateri ta sredstva tudi nabavljajo preko meje, bolj vidi problem v tem, da pridelovalci nimajo ustreznih skladišč oziroma hladilnic, krompir pa pobirajo v vročih avgustovskih dneh. Povedal je še, da francoski krompir ni poceni, še zlasti krompir višje kakovosti in da bi tudi slovenski pridelovalci s takšnim krompirjem dosegli ceno 30 do 40 centov za kilogram pakiranega.  

 Sredstvo reglon, ki je najučinkovitejše za uničevanje krompirjevke, je dovoljenje podaljšano za letošnjo pridelovalno sezono. Prihodnje leto je zato pričakovati velike težave, saj učinkovitih alternativ ni. Glede na vse probleme, s katerimi se srečujejo pridelovalci, pa je vprašanje do kam bo padla samooskrba s krompirjem, kjer smo že sedaj pod 50 odstotki.