Slovenski pridelovalci želijo biti s svojimi pridelki čimbolj zgodaj na trgu, da bi dosegli nekoliko boljšo ceno. A ne glede na to koliko so zgodni, pa trgovci tik pred spravilom prvih domačih pridelkov povečajo uvoz in že en tovornjak mladega zelja iz Srbije ali Makedonije v majhni Sloveniji zaustavi prodajo domačega zelja za nekaj dni. Podobno je pri solati, krompirju, bučkah in vseh ostalih vrtninah.

Prva spomladanska solata je šla dobro v prodajo, pri drugem terminu spravila pa so hitro nastali viški, ne le zaradi zaprtih šol in vrtcev, gostinstva in turizma, pač pa zato, ker je veliko solate na domačih vrtovih in ker so trgovine kljub dobri domači ponudbi veliko solate najrazličnejših sort uvažale. Solata hitro raste ter preseže dovoljeno težo, ki jo zahteva trgovec, in prav tako gre hitro v cvet, ko ni več tržna. Ko se to zgodi, pridelovalcu ne preostane drugega, kot da jo zmulči in podorje ter s tem vsaj obogati tla za pridelavo naslednje vrtnine. Ob tem je ob ves prihodet od te pridelave.

Veliko površin so pridelovalci po 15. maju že mulčili in še vedno to počnejo, kjer solate niso uspeli prodati. Kot smo izvedeli, ni težava v tem, da pridelovalci ne bi mogli pripraviti pridelka za trg, pač pa trgovci niso odkupovali solate oziroma le v minimalnih količinah. Kot pravijo pridelovalci, se trgovci izgovarjajo, da se je prodaja solate zmanjšala, ker je imajo kupci veliko na svojih vrtovih. A pridelovalci so prepričani, da je glavni razlog nizka cena uvožene zelenjave.

Zaradi slabe prodaje je solata hitro prevelika in pretežka, gre hitro v cvet, zato jo mulčijo.

MLADO ZELJE NI PRIMERNO ZA KISANJE

Ena od zgodnjih vrtnin je mlado zelje. Pridelava mladega zelja je bistveno zahtevnejša od pridelave poznega zelja, kar za sabo povleče tudi dodatne stroške. Na slovenske police prihaja mlado zelje iz Makedonije in Srbije, ki trgovce po njihovih besedah stane 0,15 do 0,20 centov za kilogram, česar pa naši pridelovalci ne verjamejo, četudi je delovna sila cenejša in so nižji vsi ostali stroški pridelave.

Lansko leto so trgovci zelo iskali bučke, zato se je letos veliko pridelovalcev, zlasti na Primorskem, odločilo za večjo pridelavo bučk. Prve bučke so imele solidno ceno, v zadnjem tednu pa je cena padla za kar 0,20 evra po kilogramu in sicer iz 0,80 na 0,60 evra. Ko so pridelovalci začeli razmišljati, da bi pobiranje prekinili, saj si s tako nizko ceno ne pokrijejo niti stroškov, se je eden od trgovcev (tuji) odločil, da bučke odkupi po nekoliko višji ceni. Tako sedaj pridelovalci del bučk prodajo po 0,70 evra, del pa po 0,55 evra za kilogram.

Mlademu zelju glave pokajo, ker ga ni bilo mogoče pravočasno prodati. Zato bo za podor.

VIŠJE CENE LE V LASTNIH TRGOVINAH

Kot nam je povedala Patricija Pirnat iz KZ Agraria, predsednica tako imenovane zelenjavne verige, slovenski trgovci ne razumejo, da imamo v Sloveniji slovenske plače in slovensko zakonodajo. Prodaja zelenjave je slaba, cene so nižje od lanskih, predvsem pa so zelo hitro padajo. Na Primorskem s pridelki iz rastlinjakov dosežejo tudi nekoliko višjo ceno, a cena letos zelo hitro pada. Ta teden je na trgu že nekaj več primorskega paradižnika, ki ima trenutno dobro ceno, bojijo pa se, kaj bo čez nekaj dni. Tako kot vse prve pridelke KZ Agraria tudi prvi paradižnik najprej prodaja le v svojih trgovinah in šele, ko pridejo večje količine, ga ponudi trgovcem. Na srečo vsaj v svojih trgovinah dosegajo nekoliko višje cene, saj imajo stalne kupce, ki so zvesti domači pridelavi.

Če se ne bo povečal odkup, bodo solato in zelje tudi v prihodnjih dneh mulčili, saj teh vrtnin ni mogoče skladiščiti niti niso za predelavo, stroški pa so zaradi zgodnje pridelave bistveno višji.

OB SLABIH CENAH ŠE NEUGODNO VREME, ŠKODLJIVCI, BOLEZNI, …

Kot kaže, bo pridelovalcem na določenih območjih zagodlo tudi vreme. Po hudi suši, ki je bila v spomladanskem času, se je začelo deževno obdobje z močnimi nalivi in celo neurji. Ponekod je že padala toča, ki je poškodovala pridelke. Zaradi vremenskih razmer so posevki polni najrazličnejših škodljivcev, kot so bramorji, strune, bolhači, uši ter najrazličnejših bolezni, zato se vsi bojijo, kaj še lahko prinese letošnja sezona.

Slovenski pridelovalci so že začeli trgali prve plodove paprike, makedonska paprika pa zagotovo že čaka pred vrati. Ali bo naša domača paprika imela prostor na trgovskih policah ter po kakšni ceni, pa je še veliko vprašanje.