Slovenski pridelovalci želijo biti s svojimi pridelki čimbolj zgodni, da dosežejo nekoliko boljšo ceno. Ne glede na to koliko zgodni so, pa trgovci tik pred pobiranjem prvih domačih pridelkov povečajo uvoz in že en tovornjak mladega zelja iz Srbije ali Makedonije v majhni Sloveniji zaustavi prodajo domačega zelja za nekaj dni. Podobno je pri solati, krompirju, bučkah in vseh ostalih vrtninah.

Prva spomladanska solata se je dobro prodajala. Pri drugi proizvodnji so hitro nastali viški, ne le zaradi zaprtih šol in vrtcev, gostinstva in turizma, pač pa, ker je veliko solate na domačih vrtovih in ker so trgovine kljub ponudbi domače solate, veliko solate, najrazličnejših vrst in sort, uvažali. Solata hitro raste in zelo hitro preseže dovoljeno težo, ki jo zahteva trgovec, ter gre v cvet, zato se je veliko solate po 15. maju začelo mulčiti in še vedno se mulči, saj imajo tako pridelovlaci vsaj neko korist od pridelave, da obogatijo tla. Nič ne kaže, da bi se situacija v prihodnjih dneh spremenila, zato bo očitno še več solate, ki so jo pridelovalci sadili v razmaku na 10 do 14 dni, šlo v podor.

Ena od zgodnjih vrtnin je mlado zelje. Pridelava mladega zelja je bistevno zahtevnejša od pridelave poznega zelja in za sabo povleče tudi dodatne stroške. Tudi, če je delovna sila cenejša in so nižji vsi ostali stroški pridelave, je cena 0,15 do 0,20 centov za kilogram mladega zelja, ki naj bi na slovenske police prišlo iz Makedonije in Srbije ter ustavilo prodajo domačega mladega zelja, vprašljiva.

Lansko leto so trgovci zelo iskali bučke. Letos se je veliko pridelovalcev, zlasti na Primorskem odločilo za večjo pridelavo bučk. Prve bučke so imele solidno ceno, v nekaj dneh pa je cena bučk padla za kar 0,20 evra po kilogramu in sicer iz 0,80 na 0,60 evra.

Cena mladega krompirja je letos za polovico nižja od lanske. Cena, ki jo trenutno dobi pridelovalec, ne presega 0,50 evra, v večini primerov je pod 0,50 evra za kilogram in je primerljiva s ceno poznega krompirja.

Kot kaže bo pridelovalcem na določenih območjih zagodlo tudi vreme. Po hudi suši, ki je bila v spomladanskem času, se je začelo deževno obdobje  z močnimi nalivi in celo neurji. Ponekod je že bila toča, ki je poškodovala pridelke. Zaradi vremenskih razmer so posevki polni najrazličnejših škodljivcev kot so bramorji, strune, bolhači, uši ter najrazličneših bolezni, zato se vsi bojijo kaj še slabega lahko prinese letošnja sezona vrtnin, ki se še niti pravzačela ni. 

Slovenski pridelovalci so že začeli pobirati prve plodove paprike, medtem ko makedonska paprika zagotovo že čaka pred našimi vratmi. Ali bo naša domača paprika imela prostor na trgovskih policah in po kakšni ceni je še veliko vprašanje.