Čeprav je stopnja samooskrbe z vrtninami nižja od 40 odstotkov, imajo pridelovalci velike težave pri prodaji. Med vzroki so zaprte šole, miroval je ves turizem in tudi trgovine naj bi prodale manj zaradi pridelka na domačih vrtovih. Ne glede na vse pa se vrtnine še kar naprej uvaža.

Nekaj tednov nazaj je bil skoraj povsem ustavljen odkup spomladanske solate, zato so jo kmetje celo podoravali. Pred dnevi je prišlo na slovenski trg mlado zelje iz Makedonije in Srbije, kjer naj bi bila cena pod 0,20 evra za kilogram. Za takšno ceno je bolje, da slovenski pridelovalci zelje zmulčijo. O mulčenju pridelka razmišljajo tudi dolenjski kmetje, ki bodo kmalu začeli rezati že drugo serijo pridelave solate, katere cena je zelo nizka.

Tudi krompirja imamo manj kot pol glede na potrebe, zato ga veliko uvažamo. Mladi krompir iz Egipta ali Maroka je na trgovskih policah že od januarja ali februarja naprej. Vprašanje je, ali je to sploh mladi krompir, zagotovo pa po okusu niti približno ni tako dober kot naš domači mladi krompir.

Na Dolenjskem, kjer krompir namakajo in pokrivajo, ter letos tudi na Primorskem želijo biti pridelovalci z mladim krompirjem čim prej na trgu in tako ujeti prvo, nekoliko višjo ceno. Žal jim to ne uspeva, saj trgovci že pri prvem domačem mladem krompirju zelo nižajo ceno, ki naj bi padla na 0,55 evra za kilogram.

Ivan Štular iz kmetije Pr’ Halovc je eden večjih pridelovalcev krompirja na Gorenjskem. Na okrog 50 hektarjih ga letno v povprečju pridelajo okrog 2.000 ton, kar pomeni kilogram krompirja za vsakega Slovenca. Štularjevi so ga letos na 10 hektarjih zasadili tudi v sečoveljski dolini na njivah Simona Pribaca iz Padne. Zaradi spomladanske suše, kot je niti starejši kmetje ne pomnijo, bo krompirja manj, kot so pričakovali. Kljub namakanju je gomoljev manj, več je drobnih, pridelek pa tudi ni tako zgoden, kot bi bil ob bolj ugodnem vremenu.