Tik pred končanjem javne razprave o predlogu Strateškega načrta SKP 2023-2027 je kmetijsko ministrstvo izvedlo še dva dodatna posveta. Obvestilo o posvetu v Bukovici v občini Renče-Vogrsko za primorsko regijo je bilo morebitnim zainteresiranim poslano dan pred posvetom, zato je bila udeležba bistveno manjša kot na predhodnih posvetih. Kljub temu se je po uvodni predstavitvi načrta razvila pestra debata. Primorci menijo, da je v novem programskem obdobju med drugim premalo denarja za namakanje, premalo je spodbud za direktno proizvodnjo hrane in nasploh so premalo znani učinki ukrepov.

Vsebine Strateškega načrta SKP 2023–2027sta pod vodstvom državnega sekretarja Aleša Irgoliča predstavila še dr. Boštjan Petelinc in Marija Žamut. Zatem se je med slušatelji razvila razprava. Rajko Črv, kmetijski svetovalec KGZ Nova Gorica in pridelovalec krompirja, sadja in vrtnin, je opozoril na daleč premajhna sredstva, ki jih načrt namenja za ureditev namakanja in oroševanja. Spomnil se je časov, ko se je v Sloveniji pred več desetletji  izvajala melioracija in se je v petih letih uredilo 35.000 hektarjev, ki jih danes obdelujejo uspešne in razvijajoče se kmetije, zdaj pa v desetih letih ne moremo urediti tisoč hektarjev za namakanje. Samo za sanacijo Vogrščka je država namenila 10 milijonov evrov, zato se mu zdi predvidenih 20 milijonov za namakanje v novem petletnem obdobju premalo in ne bo imelo bistvenega vpliva na ureditev površin. Sredstva bi zadostovala kvečjemu za predvideno širitev namakalnega sistema Zgornje Vipavske, katerega projekt vključuje 2.500 hektarjev površin, zato meni, da bi ta postavka morala biti vredna vsaj 60 milijonov. Je pa v dvomih glede uspešnosti namakalnih načrtov zaradi številnih birokratskih in drugih zakonskih ovir. Dejstvo pa je, da kmetje na Primorskem izgubljajo tudi do 30 odstotkov pridelkov zaradi vsakoletnih suš.

Rajko Črv je opozoril na nizko samooskrbo s sadjem in vrtninami ter na drugi strani na zmanjševanje pridelave v vseh panogah. V novi strategiji pogreša spodbujanje pridelave, medtem ko so podprte številne druge vzporedne dejavnosti, ki jih ne bo, če ne bo pridelave.

20 milijonov evrov za namakanje – potrebnih bi bilo vsaj 60 milijonov.  

SUBVENCIJE  TISTIM, KI OPRAVLJAJO KMETIJSKO DEJAVNOST

Pripombe so bile tudi na kazalnike učinkov ukrepov, saj so ukrepi zastavljeni v teoriji in se ne ve, kako bodo delovali v praksi. Načrt govori o porabi denarja, ne pove pa nič o izboljšanju na primer bodiverzitete v okoljskih ukrepih. Govori se le o kmetijah in površinah. Predvsem pri okoljskih ukrepih se pripravlja sprememba v zakonodajnih podlagah, da bodo ukrepe primerno ovrednotili, je na kritiko odgovoril dr. Boštjan Petelinc.

Aleš Irgolič je glede spodbujanja pridelave poudaril, da kmetijska politika, sploh v prvem stebru, podpira dohodkovno plačilo (že za minimalno obdelavo – vsaj ena košnja na primer travnika), medtem ko je proizvodnja hrane podprta le s proizvodno vezanimi plačili, kar ne sme presegati 13 % vseh sredstev.

Samo Gregorčič iz Tolminskega je vprašal, kako bo v novem programskem obdobju definiran status kmeta, saj se dodeljujejo subvencije na zemljišča, na katerih se ne opravlja kmetijska dejavnost, vsaj ne pridelava za trg. Glede OMD in degresije subvencij za površine nad 30 hektarjev pa je dejal, da so na Tolminskem pašne skupnosti, v katerih je vključenih tudi do 10 kmetij in so velike tudi 100 hektarjev. V novem programskem obdobju bodo razlike med planinami, katerih lastnik je Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov, ter skupnostmi, katerih lastniki so kmetje, še večje in lahko se bo zgodilo, da se bo pašne površine delilo na posamezne kmetije.

30 % pridelkov izgubijo kmetje na Primorskem zaradi vsakoletnih suš.

PODPORA PODJETNIŠKIM IDEJAM

Matjaž Berce iz posestva Berce je vinogradniško kmetijo prevzel kot mladi prevzemnik, danes pa ga skrbi, kako jo bo zapustil mlademu rodu. »Če država kmetu da nov traktor, je tako, kot bi lačnemu dal ribo, namesto da bi ga naučil loviti ribe.« S plačili, da se površine ne zaraščajo, država plačuje starejše ljudi, da čistijo oziroma le kosijo pokrajino, namesto da bi predvsem mladi kmet videl v čiščenju teh površin podjetniško idejo. Posestvo Berce danes deluje kot kmetijsko podjetje, ki nima možnosti nabave specialnih strojev, kot jih imajo vinogradniki v Franciji ali Italiji. Tam namreč kmetje vlagajo v sistem, ki mu na dobo petih let vrne del sredstev, s katerimi si lahko kupijo nov stroj. »Pri nas pa plačujemo visoke davke, trošarine, veliko dajemo, pa nič ne dobimo nazaj,« je prepričan Matjaž Berce.

PREMALO ZA PODPORO EKOLOŠKE PRIDELAVE

Žan Bric, predsednik Društva podeželske mladine Primorske, ne razume, zakaj je v strateškem načrtu toliko poudarka na organizaciji proizvajalcev in skupinah, medtem ko so predvsem v vinogradniški panogi kmetje v preteklosti strmeli k samostojnemu trženju, oblikovali svoje blagovne znamke, kar jim danes in v prihodnje ne bo v korist za kandidiranje na razpisih. Moti ga, da se za določitev območja OMD upošteva povprečje katastrske občine, zato je iz OMD izločena občina Renče-Vogrsko, vključno z biljanskimi griči. Tako so nekonkurenčni na razpisih. Meni tudi, da je za prestrukturiranje kmetij v ekološko pridelavo premalo denarja, če je cilj, da bi se ekološka pridelava povečala. Spodbude LAS-om bi morale biti trajne in projekti naravnani tako, da bi vključevali tudi pridelavo in predelavo ter bi čim več sredstev prišlo do kmetov. Predstavniki MKGP so odgovorili, da se za OMD pripravlja posodobitev točkovanj.

Glede aktivnega kmeta se pripravlja manjša sprememba. Če bi šli v zvišanje vstopnega praga iz enega na dva hektarja, bi s tem izločili 6.000 kmetij, če pa bi prag dvignili na tri hektarje, bi izločili 16.000 kmetij, kar je nesprejemljivo. 

VEČ REGIJ, VEČ KMETIJSKIH STRATEGIJ

Zdenko Kompara iz Občine Nova Gorica, ki je bila neuspešna na razpisu za komasacije in agromelioracije, ker je večina občine na nagnjenih terenih in odvodnjavanje ni upravičen strošek, je zanimalo, ali bo tako tudi v prihodnje.

Strateški načrt je zaradi obsega dokumenta težko berljiv, je menil Vitomir Bric iz Kmetijskega zavoda Bric, Soča. Po njegovem bi zaradi različnih velikosti kmetij in različnih pogojev kmetovanja od regije do regije morali imeti vsaj pet kmetijskih strategij. V kmetijski politiki se še vedno dela, kot se je pred 40 leti, izvajajo se gasilske akcije. Snovalci strategije se premalo zavedajo, kako pomembno je zelenjadarstvo, ki ga pri nas še vedno obvladuje »albanska mafija« in velike trgovske  mreže, na kar pridelovalci nimajo vpliva. Nova strategija ne zajema prodaje pridelkov in ozaveščanja potrošnikov, hkrati pa ni jasno, ali podpira pravega kmeta, družinsko kmetijo, zadrugo, zavode, delniške družbe, davčne zavezance ali tiste, ki to niso. Opozoril je, da so poleg medveda, volka in risa še druge divje zveri, kot so šakali, ki kmetom delajo veliko škodo. Posledica vseh težav pa je, da je Trenta prazna, da ima nekaj drežniških koz in bovških ovc le še peščica starejših rejcev. Opozoril je, da zahodna Primorska hitro izgublja zemljo, lastniki pa postajajo tujci. Bric ne razume, zakaj prav sedaj, ko načrte izvajanja SKP pripravljajo posamezne države, ne naredimo korak naprej v razvoju slovenskega kmetijstva.  

Kristjan Bratuž, vodja posestva Biotehniške šole v Šempetru, je predlagal, da se v zaščito živali pred divjimi zvermi vključi tudi zaščito pridelkov pred divjimi zvermi. Zlasti na Primorskem so škode zaradi divjih živali na pridelkih velike.