Na zelenjadarskih uricah o stročnicah

7 marca, 2023
0
0

Rdeča nit zelenjadarskih uric v organizaciji Kmetijskega inštituta Slovenije so bile stročnice. Predstavili so visoki in nizki fižol za zrnje, bolezni in škodljivce fižola ter pridelavo boba.
Fižol za zrnje je druga najpomembnejša zrnata stročnica, je začela predstavitev Mojca Škof. Po podatkih iz leta 2021 je bil v svetu fižol za zrnje zasajen na 36 milijonih hektarjev. Povprečen pridelek zrnja je pod 1000 kg/ha (2021 je bil 771 kg/ha).
V Sloveniji spada fižol za zrnje pod poljščine, stročji fižol pa pod zelenjadnice. V večjem delu se za zrnje prideluje v hmeljarskih žičnicah v Savinjski dolini med izkrčitvijo starega in zasaditvijo novega nasada hmelja in na manjših površinah na njivah ob fižolovkah oziroma preklah, žičnicah iz betonskih oz. lesenih stebrov, ki jih na vrhu povežemo med seboj, kar pa zahteva veliko ročnega dela.

VISOKI FIŽOL ZA ZRNJE
Pri nas je dolga in bogata tradicija pridelave visokega fižola za zrnje, zato je tudi velik izbor sort. Fižol potrebuje manj prostora, pogosto ga sadimo ob robu njive, ima sposobnost plezanja (zraste v višino od 4 do 6 m), rastlina se zelo razraste. Sorte se med seboj razlikujejo glede na število strokov na rastlino, število zrn na strok, velikost zrn, barvo zrnja, enostavnost luščenja suhih ali svežih strokov, okusnost zrnja, lastnosti pri kuhanju, odpornost za visoke in nizke temperature, tolerantnost za bolezni in škodljivce.
V EU katalogu je okoli 300 sort, v naši sortni listi pa 20 sort visokega fižola, pri nobeni ni delitve na sorte za stročje in zrnje. Fižol za zrnje je zahteven glede vlage, slabo prenaša premalo kot tudi preveč vode v določenih obdobjih rasti. Seme hitro kali samo v vlažnih tleh. Pomembno je namakanje v fazi razvoja strokov – dovolj vlage poveča pridelek. Vodni stres povzroči odpadanje cvetov in mladih strokov.
V Jabljah je bil v letu 2020 povprečni pridelek 2,38 t/ha, izstopa sorta Semenarna 22 (3,28 t/ha), najmanj pridelka je dal jabelski pisanec (1,50 t/ha), v savinjski dolini pa je bil pridelek 1,40 do 1,17 t/ha (izstopali sta sorti Semenarna 22 in Češnjevec pisani visoki). V letu 2021 je bil v Jabljah povprečni pridelek vseh sort 2,06 t/ha, v Drešinji vasi pa 2,30 t/ha, izstopa sorta Češnjevec pisani visoki (4,62 t/ha). Lani je bil v Jabljah povprečni pridelek zgodnjih sort 3,16 t/ha, v Žalcu pa 2,13 t/ha. Izstopata sorti Semenarna 22 in Češnjevec pisani visoki.

387 ha površin za fižol za zrnje, 1,7 t/ha povprečni pridelek fižola za zrnje v Sloveniji v letu 2021.

NIZKI FIŽOL ZA ZRNJE
V zadnjih letih se je pri nizkem fižolu za zrnje uveljavila setev konec aprila, je povedala dr. Kristina Ugrinović. Nekateri pridelovalci sejejo fižol tudi po žetvi zgodnjih strnih žit. Čeprav je fižol zahteven glede toplote, vročino slabo prenaša. Za vznik morajo biti tla segreta najmanj na 8 ˚C, za rast je optimalna temperatura 15 do 25 ˚C, za cvetenje 18 do 25 ˚C. Pri temperaturi nad 30 ˚C je slaba oploditev, cvetovi odpadajo in semena so slabše oplojena. Prav tako kot visoki fižol tudi nizki za zrnje slabo prenaša premalo ali preveč vode. Vlažna tla so pogoj za kalitev. Če je vode preveč, nastopi bujna rast, poleganje, bolezni, ob zastajanju vode rastline propadejo. Če je vode premalo, odpadajo cvetovi in mladi stroki.

BOLEZNI IN ŠKODLJIVCI FIŽOLA
Mag. Meta Urbančič Zemljič je predstavila pomembnejše bolezni in škodljivce fižola. Med žuželkami je omenila fižolovo muho, listne uši, resarje, stenice in sovke. Veliko škode dela tudi navadna pršica. V hladnejšem in vlažnem vremenu je fižol močno podvržen več boleznim. Primarni vir okužb je okuženo seme in rastlinski ostanki, zato je treba preventivno poskrbeti za zdravo seme, setev odpornih oziroma manj občutljivih sort, odstranjevanje okuženih rastlin in rastlinskih ostankov, izogibanje opravilom, kadar so rastline mokre, higiena strojev in opreme. Za fižol je potreben vsaj 2- do 3-letni kolobar.

BOB – VIR BELJAKOVIN
Bob je uporaben tudi kot podorina. Ima veliko sposobnost fiksacije dušika (N 130-160 kg N/ha), celo do 200 kgN/ha). Z zadelavo ostankov v tla se izboljšajo talne lastnosti: zviša se delež organske mase, večja je poroznost in kapaciteta vode v tleh. Kljub omenjenim prednostim se pridelovalne površine v Evropi zmanjšujejo.
Čeprav se je obseg pridelave v svetovnem merilu v zadnji 50 letih zmanjševal, pa se je pridelek povečal iz 980 na 1700 kg/ha, kar je posledica uporabe sodobnih, bolj rodnih kultivarjev. Bob potrebuje za kalitev 5-6 °C, optimalna temperatura za rast je 20 °C. Pri temperaturi nad 20 °C nastavi manjše število semen v strokih. Za vodo ni zahteven, največje potrebe so v fazi cvetanja. Tla morajo biti srednje težka, propustna za vodo, pH 7-8.
Pridelek strokov boba je 20-30 t/ha (debelozrnati bob) ali 10-20 t/ha (drobnozrnati bob). Zrnja se pridela 1500 do 2500 kg/ha. Setev mora biti čim bolj zgodaj spomladi; na Primorskem v jeseni, od oktobra naprej. Bob se seje v kupčke po 3 do 4 semena. Potrebno je 150-250 kg/ha semena.
Črna fižolova uš povzroča zvijanje listov, zmanjša obarvanost, slabša rast. Uši zatiramo z insekticidi, izbiramo tiste, ki poleg uši ne zatirajo tudi njihovih naravnih sovražnikov. Žerke kapusove muhe napadejo koreninski vrat, ga povsem uničijo in rijejo po steblu. Pri močnem napadu tega škodljivca rastline propadejo. Čokoladna pegavost je glivična bolezen, ki bob napade v toplem in vlažnem poletju. Preventivni ukrep je sajenje na večjo razdaljo, da se listi hitreje osušijo, ter sajenje zdravega semena. Takoj, ko se pojavijo prve rjave okrogle pege na listih, lahko škropimo s čajem iz hrenovih listov ali žajblja. Fižolova vdrta pegavost ali fižolov ožig se širi v toplem in vlažnem vremenu, hitreje v gostih posevkih. Preventivni ukrep je razkuževanje semena in sajenje na večjo razdaljo, je o bobu povedala dr. Nina Kacjan Maršić.
Dr. Barbara Pipan je predstavila vrednotenje in razmnoževanje svetovnih zbirk prehransko pomembnih stročnic: leča, čičerika, volčji bob in navadni fižol.


OCENJEVANJE KISLEGA ZELJA, KISLIH ZELJNIH GLAV IN KISLE REPE
Igor Škerbot iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje je predstavil ocenjevanje 22 vzorcev kislega zelja, 5 vzorcev kislih zeljnih glav ter 8 kisle repe. Komisija je ocenjevala okus, barvo, vonj, konsistenco in izgled. Pri kislem zelju so 3 prejeli zlato priznanje, 3 srebrno in 5 bronasto. Polovico vseh vzorcev je prejelo priznanje. Od 8 vzorcev kisle repe so 3 vzorci dobili zlato priznanje, 1 srebrno in 1 bronasto. Vsi vzorci kislih zeljnih glav so bili zaradi slabe letine brez ocene.