Naj bo lokalna hrana na mizi vsak dan
Na dan slovenske hrane so osnovnošolci in otroci v vrtcih tudi letos zajtrkovali kruh, maslo, med, mleko in jabolka. V večini šol in vrtcev je bilo na ta dan tudi slovensko kosilo, v nekaterih pa je bilo tako kar cel teden.
Tradicionalni slovenski zajtrk je letos potekal pod sloganom »Zajtrk s sadjem – super dan!«, kar sovpada z letošnjim mednarodnim letom sadja in zelenjave.
S 1. januarjem 2022 vsem javnim zavodom, katerih naročila ne presegajo vrednosti 214.000 evrov, ne bo treba upoštevati postopkov javnega naročanja.
Z namenom povečanja nabave lokalnih živil predvsem v javnih zavodih, zlasti šolah in vrtcih, se je v preteklosti večkrat spreminjal zakon o javnih naročilih. S 1. januarjem 2022 pa vsem javnim zavodom, katerih naročila ne presegajo vrednosti 214.000 evrov, ne bo treba upoštevati postopkov javnega naročanja. Je pa pri naročanju potrebno upoštevati delež ekoloških živil in živil iz shem kakovosti, ki ju že določa uredba o zelenem javnem naročanju. Za ekološka živila znaša delež 12 %, za živila iz shem kakovosti pa 20 %.
68 kg hrane na osebo na leto se zavrže. Več kot polovico odpadne hrane povzročimo v gospodinjstvih, tretjino v gostinstvu in strežbi hrane, desetino v distribuciji in trgovini z živili ter malo manj kot desetino v primarni pridelavi.
SLOVENSKA HRANA RAZVREDNOTENA
Roman Žveglič, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, se je na novinarski konferenci zahvalil vsem kmetom, ki so dali pred 11 leti šolam surovine brezplačno. Prepričan je, da kljub vsemu bistvenih sprememb potrošniških navad ni zaznati. »Ni še prišla kriza, da določenih živil ne bi bilo.« Žveglič pravi, da je hrana razvrednotena. »A tako kot se zgodi v avtomobilski industriji, da je treba na avto čakati leto dni, če zmanjka en del, se lahko zgodi v verigi preskrbe s hrano. Kmetovanje je postalo trd posel, sploh pridelava, in s takim stiskanjem slovenskih kmetov naše kmetijstvo ne bo vzdržalo. Preživeli bodo le najvztrajnejši, najmočnejši, najiznajdljivejši. Ob tem je v Sloveniji ena glavnih težav še to, da imamo majhen košček zemlje na prebivalca, ki je namenjen pridelavi hrane.«
Ministra dr. Jože Podgoršek in Janez Cigler Kralj sta podpisala poziv, ki spodbuja javne zavode na področju institucionalnega varstva starejših, da nabavljajo pretežno živila, pridelana in predelana v Sloveniji. Podlaga za nakup živil je zakonu o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic koronavirusa, ki velja do 31.12. 2021.
NAVADE PREHRANJEVANJA OTROK SE IZBOLJŠUJEJO
Več kot polovica otrok in mladostnikov zajtrkuje vsak dan, skoraj 40 % mladostnikov in 50 % odraslih vsak dan uživa sadje, manj priljubljena je zelenjava, saj jo vsak dan uživa 36 % mladostnikov in 45 % odraslih. Pred desetletjem je 39,4 % mladostnikov vsak dan uživalo sladke pijače, po zadnjih podatkih pa je takih le 14,6 %. Slovenci sicer veljamo za športni narod, vendar je v času epidemije zaznan velik upad gibljivosti otrok.
0,63 evra/osebo je pavšalno nadomestilo iz državne blagajne za izvajanje tradicionalnega slovenskega zajtrka.
Na OŠ Primoža Trubarja Velike Lašče so pred nekaj leti na mesto vodje prehrane zaposlili Lizo Bambič, ki pravi, da se okusi in želje otrok ne skladajo vedno z načeli uravnotežene prehrane. Zato je pomembno, da se priljubljena živila kombinira s priporočenimi. Še posebej se trudijo, da bi otrokom približali zelenjavo, zato iz nje pripravljajo razne zelenjavne juhe, priloge, omake, enolončnice in solate. Sveže mleko od kmeta je manj priljubljeno od mleka v tetrapaku. Zato domače mleko uporabljajo predvsem pri pripravi mlečnih malic, kot so mlečni riž, mlečni zdrob, prosena kaša in drugo, kot napitek pa za kakav ali belo kavo.
V Zvezi slovenske podeželske mladine se zavzemajo, da bi bile vsebine, povezane s kmetijstvom, in predstavitev realne podobe slovenskega kmeta obvezne v vseh predšolskih in osnovnošolskih učnih gradivih. Če bo otrok odraščal s pozitivno podobo o kmetijstvu, bo znal ceniti in spoštovati slovenskega kmeta.
Večina otrok tradicionalne jedi dobro sprejema, saj so jih navajeni jesti tudi doma. V minulih dneh so imeli na jedilniku martinovo kosilo, matevž s kislim zeljem in pečenico, pogosto pa je za kosilo njihova tradicionalna trojka, ki je sestavljena iz kolerabe, krompirja in korenja.
Kljub temu Liza Bambič ugotavlja, da učenci pogosto vzamejo zgolj del malice, ne pojedo jogurtov, sadja, zelenjave ali pri kosilu ne vzamejo juhe, solate, pač pa le meso in prilogo, kar privede do precejšne količine zavrženih bioloških odpadkov. Zaradi šolanja na daljavo in pošiljanja razredov v karantene število učencev in obrokov zelo varira in s tem tudi količina zavržkov hrane. Prav zaradi tega so se že v lanskem šolskem letu uspeli dogovoriti za občutno nižjo ceno odvoza bioloških odpadkov, čeprav si ves čas prizadevajo, da bi jih bilo čim manj.
815 osnovnih šol in 924 vrtcev vključuje 193.081 osnovnošolcev in 87.618 malčkov.
Vključenost šol v shemo šolskega sadja, zelenjave, mleka
Šolsko leto | število šol (sadje, zelenjava, mleko) | Število šol (mleko) |
2018/2019 | 434 | 218 |
2019/2020 | 419 | 213 |
2020/2021 | 444 | 229 |
Do brezplačnega dodatnega razdeljevanja sadja, zelenjave, mleka in mlečnih izdelkov niso upravičeni otroci v vrtcih, pač pa le učenci v osnovnih šolah ter otroci in mladostniki s posebnimi potrebami v zavodih.
Na osnovni šoli prof. dr. Josipa Plemlja Bled so učenci dan slovenske hrane začeli s tradicionalnim slovenskim zajtrkom ter ga nadaljevali z delavnicami o šegah in navadah ter zapeli pesem Čebelar.