Novi izzivi v agronomiji

Na simpoziju Novi izzivi v agronomiji 2015 se je v Laškem zbralo okrog 60 slovenskih agronomov, ki so predstavili nove ugotovitev raziskav s področja kmetijstva. Kot je v pozdravnem nagovoru povedala Martina Zupančič, direktorica Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije, se v zadnjem času nenehno govori o sodelovanju, povezovanju in prioritetah, kar po domače pomeni vedno manj virov in denarja, zato se ne sme nič izgubiti, potrebni so tako tradicija kot tudi izzivi in napredki.

Če rečemo, da so kmetje gospodarji prostora, so agronomi kot njihovi glavni usmerjevalci voditelji trajnostnega razvoja podeželja. Agronomi so tisti, ki na temeljih sodobne tehnologije za uspešno ekonomičnost kmetijstva skrbijo tudi za varovanje okolja in vitalnost podeželske skupnosti. Na dvodnevnem simpoziju so tako tuji kot domači agronomi predstavili rezultate najnovejših raziskav s področja gnojenja in prehrane rastlin, obdelave tal, tehnologije pridelave poljščin, genetike, žlahtnjenja novih sort, podnebja, namakanja in suše, varstva rastlin in vrtnarstva. Iz različnih raziskovalnih področij je bilo na ogled tudi 16 plakatov, ki so prikazovali rezultate in dognanja kot tudi izzive za nadaljnje delo v kmetijstvu.

Vpliv zimskih padavin na pridelek koruze

O pridelavi koruze na vojvodinskih poljih je govorila doc. dr. Dragana Latković s Kmetijske fakultete v Novem Sadu. Koruza je v Vojvodini zasajena na približno 650.000 hektarjih, s čimer so vodilni pridelovalci koruze v evropskem merilu in zato je setev koruze na tamkajšnjem območju vedno aktualna tema.

Latkovićeva je predstavila tri zelo različne letine, in sicer 2010, ko je bilo veliko dežja, letino 2011, ki je bila povprečna, in letino 2012, ko je bila suša. Pridelek koruze je vedno v veliki meri odvisen od količine in pravilne razporeditve padavin ter od temperature. Ker pa vremena ni mogoče spremeniti, morajo pridelovalci glede na vreme prilagoditi agrotehnične ukrepe. Kot ugotavlja Latkovićeva, mnogi pridelovalci še vedno delajo kot njihovi predniki, kar pa ni vedno prav oziroma je treba ukrepe prilagoditi podnebnim razmeram, novim sortam, hibridom in s tem uporabiti tudi nove tehnologije. Vsekakor morajo pridelovalci vedeti, koliko dušika je v tleh, zato morajo opraviti analizo tal, kar je med drugim tudi pogoj za pridobitev državne pomoči in je za vse pridelovalce brezplačna.

V raziskavi so ugotovili, da je pridelek koruze v veliki meri odvisen od količine zimskih padavin in od vsebnosti dušika v tleh, kar je treba upoštevati pri jesenskem in spomladanskem gnojenju. V letu 2011 ni bilo veliko zimskih padavin, količina dušika ni bila izkoriščena, pridelovalci pa so normalno gnojili in vsi tisti, ki niso naredili analize tal in so spomladi še enkrat gnojili, so imeli v tleh preveč dušika. Koruza je sicer odlično vzklila, imela je močne in zelene liste, vendar se je naenkrat posušila, kar je posledica tega, da je imela v času setve dovolj vlage in hrane, ki pa jo je hitro iztrošila. Korenine so ostale plitvo in se niso dobro razvile, zaradi česar je pozneje rastlina porumenela.

Latkovićeva je opozorila še na gostoto setve. Če je zimskih padavin manj, je treba gostoto setve zmanjšati za pet do deset odstotkov, in če je poleg tega v tleh še nizka vsebnost dušika, je treba gostoto zmanjšati za deset do dvajset odstotkov.

Zbitost tal in erozija

Prof. dr. Ivica Kisić iz Kmetijske fakultete v Zagrebu je predstavil projekt, v katerem so raziskovali, kako preprečiti zbitost tal in erozijo z okolju prijaznim načinom obdelave. V okolici Daruvarja na Hrvaškem so merili izgube in zbijanje tal pod vplivom šestih različnih načinov obdelave tal in kolobarjenja koruze, soje, ozimne pšenice, oljne ogrščice ter dvojnega posevka ječmena in soje. Največja erozija v 20-letnem obdobju je bila pri oranju in sejanju vzdolž pobočja, manjše izgube tal pa so bile v sistemu brez obdelave in pri oranju ter setvi prečno na pobočje. Pri načinu brez obdelave je bila večja zbitost na površini tal, ki pa se je od globine 30 centimetrov naprej zmanjšala. Obdelava s plugom do 30 centimetrov povzroča prisotnost neprepustne plasti pod to globino, kar zmanjša vsebnost vode v tleh in poveča zbitost, zato se priporoča podrahljavanje.

Meritve izpustov CO2 iz tal 

Na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede Maribor so v triletnem poskusu na dveh tipih tal, težka tla v Pesniški dolini in lahka tla na Dravskem polju, merili izpuste CO2 iz tal. Med vodilnimi svetovnimi strokovnjaki velja, da so emisije CO2 iz kmetijskih zemljišč pomemben del globalnega ogljikovega ciklusa in so neposredno odvisne od sedanjih kmetijskih praks, zlasti obdelave tal. V študiji, ki jo je predstavil prof. dr. Denis Stajnko, so se osredotočili na emisije CO2 iz aluvialnih in oglejenih tal. V triletnem kolobarju koruze, ozimne pšenice in ozimne ogrščice so tla pred setvijo vsake poljščine obdelali na konvencionalen in alternativen način, ki je razširjen v vzhodni Sloveniji. Poleg tega so vključili tudi direktno setev.

Ugotovili so, da najbolj intenzivna priprava tal za setev najbolj vpliva na mineralizacijo organske snovi v tleh in količine emisij CO2 iz tal. Vpliv obdelave tal na maksimalne izpuste je praviloma kratek, vendar lahko ostanejo mesečne vrednosti izpustov v kombinaciji s podnebnimi dejavniki v času vegetacije dlje časa nadpovprečne, še zlasti v povezavi s padavinami. V zimskem času pa so izpusti bolj odvisni od temperature tal, na katero posredno prav tako vpliva obdelava tal. To se je videlo v času pomanjkanja padavin julija 2011, julija in avgusta 2012 in avgusta 2013, ko so izpusti stagnirali kljub visokim temperaturam, nato pa so se že v prvem obilnejšem deževju povečali.

Vrednost pH tal je pri obdelavi brez oranja višja

V poskusu so preučevali, kako konvencionalna obdelava tal ter obdelava brez oranja do globine 10 centimetrov vpliva na pH tal, dostopnost dušika, fosforja in kalija in vsebnost topnega organskega gnojila v tleh. V kolobarju so si sledile koruza, sončnice in ozimna rž. Kot je povedal Primož Žigon iz Metroba, ni bilo bistvenih razlik v kislosti pri konvencionalno in ohranitveno obdelanih tleh, medtem ko se je vrednost pH z globino povečala. Vsebnost dostopnega kalija je bila v povprečju večja v tleh, obdelanih na ohranitveni način. Vsebnost mineralnega dušika je z globino hitreje naraščala pri konvencionalni obdelavi, saj je bila razlika med zgornjo in spodnjo vzorčno globino v povprečju večja, medtem ko pri ohranitveni obdelavi ta razlika ni bila tako velika.

Za manj zelenih gomoljev krompirja

Današnji trg in predelovalna industrija zahtevata kakovosten krompir. Pridelava krompirja mora biti takšna, da je tržni pridelek čim višji. Danes so na trgu mnoge kakovostne sorte, ki ob ugodnih rastnih razmerah dosegajo pridelek nad 50 ton na hektar. Ob tem je pomembno, da so vrste (grobovi) primerni in da zagotavljajo zadostno pokritost gomoljev z zemljo, saj v nasprotnem primeru gomolji pridejo na površino in pozelenijo. Zeleni gomolji pa niso primerni za prodajo in predelavo. Manj zelenih gomoljev bo ob povečanju prečnega preseka vrste, saditvi semenskega gomolja točno nad sredino groba, ob pokritosti novo nastalih gomoljev z vsaj 3,5 centimetra zemlje, manjšim številom razpok v vrsti ter ob izbiri sort, ki imajo ozek oblak gomoljev. Možnost nastanka zelenih gomoljev je minimalna, če so gomolji pokriti vsaj s 7 centimetrov debelo plastjo zemlje. Pri sortah, ki imajo velik razpon oblaka gomoljev, to so sorte z velikim pridelkom, je pri medvrstni razdalji 90 centimetrov najmanjši pridelek zelenih gomoljev, medtem ko je pri medvrstni razdalji 66 centimetrov zelo slaba pokritost gomoljev z zemljo.

Kot je povedal Jošt Potrpin z Biotehniške fakultete v Ljubljani, so v poskusu dokazali, da med različnimi sortami krompirja obstajajo različne rastne zahteve po prostoru v vrsti krompirja. Pri sorti faluka so bile večje potrebe po prostoru, bila je večja elipsa okrog gomoljev, večja površina oblaka okrog gomoljev ter večja površina prečnega preseka vrste kot pri sorti madeleine. Faluka je imela največji vertikalni razpon gomoljev, največjo elipso in največji povprečni pridelek. Poudaril pa je tudi, da so potrebne še nadaljnje raziskave, s katerimi bi natančneje opredelili rastne potrebe različnih sort po prostoru. Smiselno bi bilo preučiti rastne potrebe posamezne sorte v različnih tipih tal ter dodatne parametre, kot sta masa in ekvivalent premera gomoljev, s katerimi bi lahko potrebo posamezne sorte v vrsti krompirja določili še natančneje