Na kmetiji Ušaj KMV iz Orehovelj imajo 18 ha površin opremljenih s fiksnim namakalnim sistemom, na voljo je rolomat, a nič od tega jim ne koristi,  ker ni vode oziroma je pritisk vode preslab, da bi namakalni sistem zagnali. Glavni pridelki kmetije so šparglji, krompir in zimski radič, v manjših količinah tudi repa in čebula, v kolobarju pa žita.  

Kmetija Ušaj iz Orehovelj v občini Miren-Kostanjevica se je že od nekdaj prilagajala trgu in strmela k razvoju. Nekoč živinorejska kmetija za prirejo mleka je prešla v pitanje mlade govedi za MIP, kar so s stečajem podjetja opustili in se specializirali za pridelavo zelenjave. »Na kmetiji je bila nekoč vaška mlekarna, mleko pa smo vozili v staro Gorico. Kasneje je bilo v kooperaciji za MIP v hlevih tudi do 70 pitancev,« pove Virgil Ušaj, ki je kmetijo pred leti predal sinu Mitji, danes pa mu že pomaga in prevzema vodenje kmetije njegov sin Kristjan, zato se kmetija imenuje Ušaj KMV.

Zaradi opuščanja kmetovanja so Ušajevi še edini v vasi, ki kmetujejo, na kmetijskih zemljiščih pa rastejo novogradnje.

V zadnjih letih so pridelavo zelenjave usmerili v tri glavne pridelke, in sicer krompir, šparglji in zimski radič, vmes so še posevki repe in čebule ter v kolobarju žita in koruza.   

Lani so divji prašiči uničili dober hektar krompirja, zato so letos parcel ob gozdu zavarovali s pastirjem.

NJIVE GORIJO, ROLOMAT IN RAZPRŠILCI PA SO BREZ VODE

Obdelovalnih površin je 45 ha, od tega je 7 ha špargljev, na 12 do 15 ha je krompir in na približno 7 ha zimski radič, na nekaj hektarjih pa repa in čebula. Na večini zemljišč je možnost namakanja, saj so priključeni na namakalni sistem Vogršček, ki pa zaradi dotrajanosti in napak v zadrževalniku v zadnjih več kot desetih letih ne deluje, kot bi moral. V lanskem in letošnjem letu pridelovalci zaradi obnove zadrževalnika namakajo le po urniku, ki ga določi Sklad kmetijskih zemljišč. Dovoljeno je namakanje dvakrat na teden po pol ure, kar je za zelenjavo vsekakor premalo. Zaradi slabega pritiska Ušajevi že tri leta niso uporabljali rolomata, brez vode so tudi fiksni razpršilci, ki so nameščeni na 6-hektarskem kompleksu s krompirjem. Kristjan ne ve, kaj bo avgusta, ko bo čas za sajenje radiča, saj seme brez vode ne bo vzklilo.

Krompir bodo začeli izkopavati junija.

OPEVANA SAMOOSKRBA

Ušajevi ob normalnih letinah pridelajo okrog 800 ton krompirja, ki ga večinoma brez težav prodajo. Prve večje težave pri prodaji so se zgodile s pojavom koronavirusa, leta 2020 so na odpad odpeljali kar 300 ton krompirja. Ko so se zaprle šole, vrtci in celotna horeca, se je prodaja povsem ustavila in šele sedaj se počasi vračajo v normalne tirnice.

V sklopu ukrepov PKP so bili tudi kmetje deležni pomoči, a je bila minimalna. Lanska pozeba pa je Ušajevim uničila vse prve šparglje, ki so bili že do 5 cm nad zemljo. Žal so pomoč po pozebi dobili le sadjarji in vinogradniki, zelenjadarji pa ne, čeprav so tudi šparglji trajni nasad. Za sušo prav tako ne dobijo povrnjene škode, z obrazložitvijo, da je na območju namakalni sistem. Na državnih razpisih še niso bili uspešni, največ, kar so dobili, je bilo s strani občine. »Toliko je govora o lokalni hrani in strateško pomembni samooskrbi v državi, na kmete pa se pozablja, sploh se nam ne prisluhne,« je že skoraj obupan mladi bodoči gospodar Kristjan.

ŽITA PRODAJO V ITALIJO, ZELENJAVO NA DOMAČEM TRGU

Zelenjavo so nekoč prodajali v družbo Agrogorica, danes jo podjetju Polavi Logistika iz Šempetra pri Novi Gorici, ki se ukvarja z veleprodajo sadja in zelenjave. Preko omenjenega podjetja in še nekaj drugih odjemalcev Ušajeva zelenjava pride na trgovske police, v javne zavode in celotno horeco. Veliko repe za kisanje prodajo v Italijo in tudi žita v celoti zaradi boljših odkupnih pogojev in višje cene prodajo italijanskim mlinom. Nekaj zelenjave prodajo tudi sami šolam, menzam in gostilnam. 80 % krompirja gre odkupovalcem, tudi večino špargljev prodajo sami na domu.

Kristjan je končal kmetijsko šolo in danes poleg očeta Mitje ter ob pomoči starih staršev Neve in Virgila živi od kmetijstva. Želi razvijati kmetijo, kar pa pri visokih stroških in cenah, ki jih dosegajo za pridelke v zadnjih letih, ni mogoče. Letos so se stroški več kot podvojili, odkupne cene pridelkov pa so enake lanskim.

Vsa žita prodajo v Italijo, kjer so boljši odkupni pogoji in višja odkupna cena.

MANJ ŠPARGLJEV, VEČ KROMPIRJA

V strojnem parku je specializirana mehanizacija za šparglje in krompir ter za pridelavo zelenjave. Sadijo šest različnih sort krompirja in ga prodajajo od junija do zime. V bodoče želijo povečati predvsem površine zgodnjih sort krompirja in z ustrezno tehnologijo biti s pridelkom na trgu vsaj maja. V načrtu je tudi ureditev ustreznejšega skladišča ter pakirna linija za krompir.  

Pridelovalci imajo vse pogoje za pridelavo, le vode ni, in ko je suša, pridelek propada.

Špargljev je več sort, v glavnem zeleni in vijolični. Običajno jih pobirajo od sredine aprila do junija, letos se je sezona začela šele po 1. maju. Zaradi nizkih temperatur v marcu in aprilu bo letos ena slabših sezon špargljev, pove Kristjan Ušaj. Pojavile so se tudi bakterijske okužbe, zaradi katerih že propadajo celotni nasadi, tudi mladi. Zaradi omenjenih težav je na delu zemljišč poskusno polje Kmetijskega inštituta Slovenije, kjer skušajo raziskati razsežnost okužbe in vpliv na rastline in tla. Bakterijske okužbe lahko ostanejo v tleh tudi več desetletij ter se z mehanizacijo prenašajo na druga polja.

Neva in Virgil sta v veliko pomoč pri pripravi špargljev za trg in prodajo na domu.

Pridelovalci imajo vse pogoje za pridelavo, le vode ni, in ko je suša, pridelek propada.

KO PRIDELKI DOZORIJO, SE ZAČNE ISKANJE KUPCA

Ušajevi nimajo nobenih pogodb za prodajo, pač pa se za pogoje in ceno dogovarjajo sproti. Nekaj dni pred pobiranjem pridelka sporočijo odkupovalcu, ta pošlje ponudbe trgovcem ali drugemu kupcu, oni pa čakajo na naročilo. Zlasti trgovci do zadnjega dne na ponudbo ne odgovorijo in naročilo sporočijo zadnji trenutek, tudi če je to praznik ali nedelja.   

VOGRŠČEK ŠE VEDNO BREZ VODE ZA NAMAKANJE

Na pobudo kmetov je prejšnji teden v Šempasu potekal sestanek o pereči temi namakanja šempaških polj. Na sestanek so bili povabljeni predstavniki Direkcije za vode (MOP), Kolektorja (kot izvajalca del pri sanaciji akumulacije Vogršček), MKGP z državnim sekretarjem Antonom Harejem ter predstavnik civilne iniciative Vogršček Srečko Kofol. Predstavnikov MOP-a in Kolektorja na sestanek ni bilo, Harej pa je povedal, da se akumulacija ne bo polnila z vodo vsaj še mesec dni. Potrebna je namreč zahtevna sanacija novozgrajenega tunela in jaška v pregradi akumulacije. Več o tem bomo pisali v prihodnji številki Kmečkega glasa.