Poleg ekstremnih vremenskih dogodkov obstoj sadjarske panoge ogrožajo vse višje cene energentov, zaščitnih sredstev, transporta in logistike ter napoved več kot polovičnega zmanjšanja uporabe fitofarmacevtskih sredstev pri pridelavi sadja.

V Sloveniji se za letos napoveduje več kot 50-odstotno zmanjšanje pridelka jabolk v primerjavi z lanskim letom, ki je bil zaradi pozebe katastrofalen. Vremenske ujme (neurja, toče, pozebe) in dolgotrajne suše so razlogi, da se tudi po svetu pričakuje do 10 % manjši pridelek od napovedanega. Sadjarje poleg vremenskih neprilik pestijo vse višji stroški pridelave in ogromna rast cen električne energije. Zato pričakujejo učinkovito ukrepanje države pri zniževanju stroškov hlajenja sadja v hladilnicah, v nasprotnem primeru bo to občutno vplivalo na dvig maloprodajnih cen jabolk. Prav tako se sadjarji soočajo s pomanjkanjem sezonske delovne sile.

Razvoj sadjarstva ogroža tudi evropska uredba o trajnostni rabi fitofarmacevtskih sredstev, ki za Slovenijo predvideva zmanjšanje uporabe FFS za več kot 50 % do leta 2030. To bo še poslabšalo domačo oskrbo s sadjem ter povečalo uvoz iz tretjih držav, kjer omejitev ni. Drugih rešitev za učinkovito zaščito sadnega drevja sadjarji žal nimajo na razpolago. Skrbi pa tudi vedno manjša poraba jabolk med potrošniki.

495.520 ha je nasadov jablan v EU, od tega je 32 % oziroma 159.400 ha na Poljskem, v Sloveniji le 2.090 ha. 

V EU 12 MILIJONOV TON JABOLK

»Svetovna pridelava jabolk znaša 80 milijonov ton na leto. Po napovedih Svetovnega združenja pridelovalcev jabolk in hrušk (WAPA) z dogodka Prognosfruit 2022, ki je potekal v Beogradu, največjo pridelavo jabolk letos napovedujejo na Kitajskem (46 milijonov ton), v ZDA (4,6 milijonov ton), v Turčiji (4,3 milijonov ton) in na Poljskem, ki je z več kot 4 milijoni ton jabolk največja pridelovalka jabolk v Evropi.

Na ravni držav Evropske unije in Velike Britanije se letos napoveduje pridelek jabolk v višini 12 milijonov ton, kar je za odstotek več kot lani, in 2 milijona ton hrušk, kar je 20 % več kot lani. Pridelek hrušk bo letos večji predvsem zaradi večjega obsega pridelave v Italiji in Franciji, ki pa sta lansko leto zaradi hude pozebe utrpeli več kot polovičen izpad pridelka.

Največ jabolk bodo letos pridelali na Poljskem, in sicer 4,5 milijona ton, največ hrušk pa v Italiji, in sicer 474 tisoč ton. Kljub največjemu pridelku jabolk na Poljskem jih bo 60 do 70 % šlo v predelavo (jabolčni koncentrat, sok). Vztrajno narašča tudi ekološka pridelava jabolk, ki bo po napovedih dosegla 7 % celotnega pridelka EU,« je povedala dr. Vesna Miličić sekretarka Združenja za sadjarstvo pri GZS.

Sadjarji pozdravljajo interventni zakon za omilitev posledic letošnje suše v kmetijstvu, ki bo vsaj delno omilil izpad pridelka. Menijo pa, da bo nujna tudi dolgoročna prilagoditev sektorja na nove razmere ob vzajemnem sodelovanju sadjarjev in stroke.

V Evropi se pridela največ zlatega delišesa, na drugem mestu je gala, na tretjem rdeči delišes. Med klubskimi sortami vodi pink lady.

 

EU ZA SLOVENIJO PREDLAGA 58 % ZMANJŠANJE FFS DO 2030

Na okrogli mizi o prihodnosti slovenskega sadjarstva in o tem, ali bomo sploh lahko še pridelovali sadje, so govorili o ukrepu za zmanjševanje uporabe fitofarmacevtskih sredstev. Izrazili so resne pomisleke glede izvedbe v pridelovalni praksi, saj ni ustreznih alternativ. Trenutni predlog evropske uredbe resno ogroža konkurenčnost slovenskega sadjarstva v primerjavi z drugimi državami, in s tem posredno tudi ustrezno zagotavljanje samooskrbe s slovenskim sadjem, ki je po podatkih Statističnega urada najnižja do sedaj. Lani se je znižala za 22 %.

Zato Slovenija nasprotuje ukrepu in bo za vsa občutljiva območja zahtevala olajševalne okoliščine. Kot je povedala dr. Katja Bidovec iz Urada za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, je v Sloveniji več kot 50 % površin na občutljivih območjih. Če slovenska zahteva ne bo sprejeta, ima pogajalska skupina še plan B, po katerem se iz občutljivih območij izvzame določene aktivne snovi. V sklopu plana C pa je uporaba sredstev, ki so dovoljena za ekološko pridelavo.

Proti predlogu ukrepa o zmanjšanju FFS so tudi Nemčija, Francija, Španija in vrsta drugih držav.

V NASADIH NOVE BOLEZNI IN ŠKODLJIVCI, BIOPESTICIDI NEUČINKOVITI

Glede zmanjševanje uporabe FFS je dr. Blaž Germšek s Kmetijskega inštituta Slovenije (KIS) povedal, da je učinkovitost biopesticidov 50-odstotna, v nasadih pa se pojavljajo novi škodljivci in bolezni, ki jih je treba preučevati in iskati rešitve v tehnoloških ukrepih. Nove tehnologije morajo biti varne, cenovno ugodne in vzdržne, da bodo sadjarji preživeli. Čeprav imajo druge države, na primer Španija, Grčija in druge države že neke rešitve, pa jih ni mogoče kar kopirati v slovenski prostor.

Branko Zupančič, podpredsednik GIZ fitofarmacije, je pojasnil, da je pridobitev novih proizvodov za zaščito rastlin dolgotrajen proces, ki lahko traja tudi do 15 let. V letu 2021 je bilo za registracijo aktivnih snovi vloženih 1443 vlog, od katerih jih je 454 dobilo dovoljenje za nadaljnje postopke, le 32 jih je pridobilo status zdravilnih učinkovin z nizkim tveganjem in s tem možnost pridobitev dovoljenja za uporabo.

Za obnovitev registracije aktivnih snovi, ki so že na trgu, je bilo v istem letu vloženih 40 vlog, 19 jih je dobilo dovoljenja za nadaljnji postopek, 2 sta bili zavrnjeni, 5 vlog je bilo umaknjenih, 14 vlog je še v postopku. Tudi pri bioloških proizvodih upada število novih registracij, saj so manj učinkoviti in dražji za uporabnika. Tako za veliko bolezni in še več škodljivcev ni ustreznih zaščitnih sredstev, kot na primer za uši, ki so prav letos pridelovalcem povzročale veliko težav. Žal smo v Sloveniji tudi ne tem področju bolj rigorozni kot marsikatera druga država.

ZMANJŠEVANJE FFS OD LETA 1991

Dr. Metka Hudina iz Biotehniške fakultete v Ljubljani je izpostavila posledice prepovedi uporabe pesticidov na občutljivih območjih. Sadjarji že od leta 1991, ko so kot prva kmetijska panoga začeli z integrirano pridelavo sadja, zmanjšujejo uporabo FFS. Nekaj let kasneje so začeli z ekološko pridelavo sadja. V nasadih se uporabljajo herbicidi le v pasu, ki je manjši od 1/3 celotne površine, in še to večinoma enkrat na leto, vmesni prostor pa je zatravljen in omogoča domovanje številnim organizmom. Ohranja se naravne sovražnike in z njimi zmanjšuje populacije škodljivcev, npr. roparske pršice, tančičarice, zato v nasadih že od 2016 nimajo rdeče sadne pršice.

Sadjarji se poslužujejo bioloških in biotičnih metod varstva pred boleznim in škodljivci, hkrati pa sadnim rastlinam pomagajo s sredstvi za krepitev rastlin, da so manj občutljive na bolezni in škodljivce ter uporabljajo sredstva proti boleznim in škodljivcem, ki niso vključene v skupino pesticidov.

S prepovedjo uporabe FFS ne bo pridelave sadja, grozdja, vrtnin in ostalih kmetijskih rastlin na občutljivih območjih, prav tako pa ne bo tudi ekološke pridelave, kjer uporabljajo baker in žveplo, ki spadata med fitofarmacevtska sredstva z manjšim tveganjem. Vse to bo nedvomno vplivalo na količino pridelane hrane v Sloveniji in bo prizadelo celotno prebivalstvo naše države.

»Vse pripombe na predlagano uredbo o zmanjševanju FFS je treba nasloviti direktno na EU, saj je tam na tisoče ljudi, ki bi radi vse pesticide ukinili že včeraj,« pravi dr. Katja Bidovec.

BOMO JEDLI SRBSKA IN KAVKAŠKA JABOLKA?

Dr. Stanislav Tojnko iz mariborske univerze je poudaril, da so slovenski sadjarji že zdaj vključeni v pet različnih stopenj pridelave: konvencionalno, integrirano, pridelavo brez ostankov pesticidov, ekološko in biodinamično.

Dr. Franc Štampar iz Biotehniške fakultete je za primerjavo navedel razvoj sadjarstva v Srbiji, kjer so pridelavo jabolk v zadnjih  desetih letih povečali za 250.000 ton in se zelo veselijo zmanjševanja pridelave v Evropi. Na Kavkazu so v letih med 2015 in 2020 (ko je Evropa prepovedala izvoz v Rusijo) na novo zasadili 20.000 hektarjev, posamezni nasadi so veliki tudi 400 hektarjev.

Prof. dr. Štampar je bil kritičen do razpisa, kjer so bili uspešni le tisti, ki so imeli nasade na območju Triglavskega narodnega parka. In žal sadjarji tudi v številnih drugih razpisih ne dosegajo dovolj točk za pridobitev sredstev.

Jabolka 2022.jpg: Letos bo spet več kot pol manj jabolk od normalne letine, ko smo jih pridelali 60 do 80 tisoč ton.

Napoved pridelka jabolk nekaterih držav EU v letu 2022 (v 1000 t):

Država           2020    2021    2022

Avstrija           126      120      148

Hrvaška          55        65        57

Francija           1.337   1.383   1.468

Nemčija          1.023   1.005   1.067

Italija              2.124   2.053   2.150

Poljska            3.410   4.300   4.495

Španija            425      563      431

Slovenija        46        44        47