Ena od živinorejskih panog pri nas je tudi konjereja, ki je po številu različnih pasem konj najširša panoga, saj ima priznane rejske organizacije za 16 različnih pasem konj. Konji se redijo za različne gospodarske namene. Bolj kot za prehrano ljudi je reja konj pomembnejša pri razvoju podeželja, turizma in rekreaciji ter s tem zagotavljanja poseljenosti podeželja. Še vedno pa je dobra tretjina vseh konj hladnokrvnih z rejo žrebet za zakol, polovica vseh konj pa je križancev, ki jih redijo tudi za zakol.

Po podatkih centralnega registra kopitarjev (CRK) je v Sloveniji približno 26.000 konj (27.000 kopitarjev: konji, osli, mule in zebre), pri čemer je 13 % ponijev, 40 % hladnokrvnih in 47 % toplokrvnih konj. Od vseh konj je le približno polovica registriranih (pasemskih) konj, katerih lastniki se združujejo v rejske organizacije, imajo svoj rejski program, živali pa so vpisane v rodovniško knjigo. Še nedavno je bila pri nas več kot polovica vseh konj hladnokrvnih, to so bili predvsem delovni konji in rejeni za meso. Da med pasemskimi konji še vedno prevladujejo hladnokrvni, nam potrdi tudi dr. Matjaž Mesarič, vodja druge Priznane rejske organizacije (PRO) pri Veterinarski fakulteti v Ljubljani, ki izvaja vse strokovne naloge, potrebne za izvajanje predpisanih rejskih programov za posamezne pasme konj. Slovenskih hladnokrvnih konj je 3400, posavcev 2100 in haflingerjev 570, ob tem pa je pri vseh še približno enkrat toliko križancev oz. tistih, ki niso v rejskem programu. Dejstvo je, še pove dr. Mesarič, da se število haflingerjev zmanjšuje, najbolj perspektivna pasma v Sloveniji pa je posavski konj, ki se v zadnjih letih širi iz pasemskega rajona Krško – Brežice po vsej Sloveniji.

Neposredne proizvodno vezane podpore za kopitarje v EU niso dovoljene in ne bodo dovoljene niti v novem programskem obdobju.

CILJ: VEČ RODOVNIŠKIH ŽIVALI

Združenja rejcev konj pasme slovenski hladnokrvni konj, posavec in haflinger se kot priznane rejske organizacije že več kot desetletje zavzemajo za to, da bi bila reja konj kot gospodarska panoga enakovredna govedoreji. Eden glavnih ciljev je še vedno izboljšati razmerje med rodovniškimi in nerodovniškimi živalmi. France Omahen, predsednik Združenja rejcev konj slovenske hladnokrvne pasme, ki ima v hlevih in na pašnikih 22 konj, in sicer devet plemenskih kobil, devet žrebičkov, dve lanski žrebički in plemenjaka, meni, da je z registracijo in identifikacijo žrebičkov bil storjen velik napredek, vendar je v hlevih še vedno veliko neregistriranih živali. Kot večina rejcev hladnokrvnih konj, tudi France Omahen žrebičke proda enemu od dveh odkupovalcev na Dolenjskem, ki večino konj izvažata v Italijo, kakšnega pa zakolje v najbližji klavnici, kjer mu ga tudi razkosajo in ga kljub stroškom storitev na domu proda po nekoliko višji ceni. »Povpraševanje po žrebičkovem mesu se ne povečuje, niti zmanjšuje, pač pa so to več ali manj stalne stranke, ki meso uživajo že od nekdaj,« pove France Omahen. Moti pa ga, tako kot vse druge rejce, čigar živali so v rejskem programu, da so stroški reje nerodovniških živali, predvsem križancev, veliko manjši, na trgu pa za prodano žival dosegajo vsi isto ceno. Mogoče bi se poraba in prodaja povečala, če bi bili rejci vključeni v shemo Izbrana kakovost, a do takrat je treba v reji konj rešiti še vrsto drugih težav, na katere opozarjajo pristojno ministrstvo.

Nova evropska uredba prinaša nekaj novosti tudi pri identifikaciji in registraciji kopitarjev. Za rejo kopitarjev bo moral biti registriran vsak obrat, ki bo prejel ustrezno registrsko številko (G-MID).

KONJEREJA V NOVEM PROGRAMSKEM OBDOBJU

Rejci si veliko obetajo od novega programskega obdobja 2023–2027, v katerem naj bi bila tudi konjereja deležna podpor iz naslova dobrobit živali. Rejci konj imajo že sedaj živalim prijazno rejo, saj je večina konj na pašnikih ali odvezanih v hlevih in v primerjavi z govedom pri konjih ni onesnaževanja okolja. Po novi evropski uredbi bo konjereja v kmetijstvu imela tudi svoj MID, kar pomeni, da se bodo rejci lahko prijavljali tudi na razpise za investicije, kot so gradnja hleva, ureditev pašnikov in podobno.

Na kmetijskem ministrstvu pravijo, da so že v sedanjem PRP 2014–2020 podprte naložbe v rejo živali tako hladnokrvnih kot toplokrvnih konj. Rejci so lahko dobili podporo za vse vrste naložb (ureditev gospodarskih poslopij, nakup kmetijske mehanizacije, ureditev pašnikov). Konjereja je podprta tudi v okviru neposrednih plačil glede na veljavno shemo iz leta 2015 (podpore na površine), v okviru podpor lokalnih sort, ki jim grozi prenehanje, pa rejci avtohtonih pasem konj (posavski, slovenski hladnokrvni in lipicanec) in rejci tradicionalnih pasem (ljutomerski kasač) dobijo 193 evrov na žival.

V novem programskem obdobju bo sektor konjereje podprt prek neposrednih plačil na površino, podpor iz ukrepov na območjih z omejenimi dejavniki, iz shem za okolje in podnebje, naložb v kmetijska gospodarstva, ukrepa dobrobiti živali, intervencij v okviru svetovanja in prenosa znanj in podpor za rejo lokalnih pasem. Že sedaj in tudi v prihodnje se bodo podpirale naložbe v ureditev manež ter nakup opreme za jahanje živali, pravijo na MKGP in ob tem poudarjajo, da je Strateški načrt 2023–2027 šele osnutek dokumenta, ki ga bodo še intenzivno usklajevali z vsemi.

SAMOOSKRBNI S KONJSKIM MESOM

Domača prireja mesa se je v letih 2007–2019 gibala med 500 in 740 tonami. Poraba konjskega mesa je v letu 2019 znašala približno 270 ton. V omenjenem obdobju se je samooskrba gibala med 142 in 250 odstotki. Večina slovenskih žrebet se izvozi v Italijo.

TRŽNA NIŠA V PREDELAVI MESA TER PRIREJI IN PREDELAVI MLEKA

Čeprav je bil konj na kmetiji že tradicionalno večnamenska žival za obdelovanje površin, za delo v gozdu in vir mesa, se v današnjem času konji vse bolj uveljavljajo v terapevtskem delu, koristijo razvoju turizma na podeželju, predstavljajo športno panogo in podobno. Obrat kapitala v konjereji pa je nižji od govedoreje, ugotavljajo tudi na Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije. V državah EU, kjer je konjereja zelo razvita, znaša obrat kapitala na konja približno 16.000 evrov, v Sloveniji pa le okoli 1000 evrov. Odkupne cene živih žrebet so razmeroma nizke, medtem ko bi se s predelavo mesa cena klavnih konj lahko povečala za šestkrat. Tržna niša pri reji kopitarjev je tudi prireja in predelava mleka, ki v kombinaciji s predelavo mesa dodano vrednost še poveča.

ŠKODE ZARADI DIVJADI

Zaradi večjega pojava divjih zveri (medvedov, volkov) v čredah konj pogosto nastajajo škode. Zveri napadajo mlade živali, nemalokrat se je zgodilo, da sta krdelo volkov ali medved prestrašila čredo in konji so se razbežali in povzročili celo prometno nesrečo. Rejci nimajo zavarovanih pašnih živali, saj so premije glede na vrednost živali zanje previsoke. Znan je primer v Velikih Laščah, ko je krdelo volkov sredi noči prestrašilo čredo konj. Konji so se razbežali in eden od njih je trčil v avto, ki se je peljal po cesti. V nesreči je nastala materialna škoda, konj pa je poginil. Lastnik konj je za povzročanje nesreče plačal kazen, čez nekaj mesecev pa dobil še zahtevek za plačilo odškodnine za strah, povzročen udeležencem v nesreči, ki naj bi znašala par deset tisoč evrov. Praviloma bi nastalo škodo moral plačati lastnik divjih zveri.  

 Cene konjskega mesa v evrih na kilogram žive teže