Za ozimnico praviloma ne sme manjkati vloženih kumaric, vložene paprike, rdeče pese in še česa. Danes večina gospodinj tega ne pripravlja več, pač pa vložene kumarice ali peso kupujejo sproti. Tisti, ki jim ni vseeno, kje je zrasla primarna surovina, tovrstne izdelke kupujejo na kmetijah, ki jih te ponujajo v okviru dopolnilnih dejavnosti, drugi izbirajo na bogato založenih trgovskih policah, kjer poreklo surovine večinoma ni znano. Pridelave in odkupa pridelkov za predelavo, zlasti kumaric in paprike, je bilo včasih veliko več kot danes. Kumaric za predelovalno industrijo pri nas danes ni.

V Središču ob Dravi je obrat predelave vrtnin že več kot 40 let. Leta 1977 se je pričela gradnja novega obrata Gosad, v katerem so leto kasneje začeli še s konzerviranjem gob in vrtnin, kot so kumare, rdeča pesa, feferoni, paprika in drugo, kar so večinoma kupovali od lokalnih pridelovalcev. Od takrat do danes se je v podjetju veliko spremenilo. Danes v podjetju Ahac, ki je leta 2011 odkupilo blagovno znamko Droga in leta 2016 prevzelo tudi obrat v Središču ob Dravi, nekaj vrtnin še oziroma ponovno odkupujejo od lokalnih pridelovalcev. Lani so odkupili 42,4 tone paprike, 1,6 tone jedilnih bučk, 29,5 tone zelja, 5,5 tone čebule, 11,8 tone korenčka in največ oziroma celotno količino, ki jo potrebujejo, kar 332,7 tone rdeče pese. Trudijo se, da bi letos odkupili še več kot lani, tako od posameznih pridelovalcev kot zadrug. Predvsem si želijo več jedilnih bučk, ki jih na Štajerskem ne pridelujejo in se zato dogovarjajo tudi s Primorci. Marinka Kolarič Lašič z veseljem pove, da se je odkup vrtnin od lokalnih pridelovalcev v zadnjem letu zelo povečal, in sicer je bil glede na leto prej pri papriki 39 odstotkov večji, pri jedilnih bučkah za 100 odstotkov, pri zelju za 230, pri čebuli 187, pri korenčku za 150 in pri rdeči pesi za 50 odstotkov večji. Želijo si še več lokalno pridelane paprike babura in rdeče paprike, sladkih feferonov in kumaric za vlaganje.

Ahac bi v tem času potreboval že 500 ton kumar za vlaganje, a jih je iz uvoza dobil le 35 ton. Na domačem trgu pa kumar za vlaganje za industrijo ni mogoče dobiti, pravijo v Ahacu.

AHAC RDEČE PESE NE UVAŽA

Marinka Kolarič Lašič je prepričana, da najboljše vložnine potrebujejo dobro osnovo, kakovostno zelenjavo, ki zraste v zemlji s pomočjo sonca in ugodnega podnebja. Pri Ahacu si želijo za blagovno znamko Droga najboljšo zelenjavo, zato je kakovost na prvem mestu. S prodajalci sklepajo pogodbe ali pa se dogovorijo ustno, tudi o količinah odkupa in o ceni. »Naša obljuba nekaj velja,« poudari Kolarič Lašičeva. V začetku leta pripravijo plan proizvodnje in takrat se vidi, koliko kosov določenega izdelka morajo narediti. Iz tega nato izračunajo, koliko kilogramov pridelka potrebujejo. Približno tudi vedo, kakšen je hektarski donos, če je vreme ugodno, in kdaj kateri pridelek dozori, da temu prilagodijo tudi proizvodnjo. Pridelovalci pa poznajo tudi standarde odkupa, ki jih morajo izpolnjevati. »Redko se zgodi, da kaj zavrnemo. Če se pridelovalci držijo dogovorjenega, potem ni težav,« pove Marinka Kolarič Lašič.

Prodaja vložnin se povečuje, še bolj v času koronavirusa in nasploh zaradi vedno večjega zavedanja ljudi o pomenu kakovostne, lokalno pridelane hrane. Povečuje se predvsem delež zelenjave s slovenskim poreklom. Letos so v Središču ob Dravi z odkupom domačih vrtnin že začeli. Odkupili so nekaj spomladanske rdeče pese (večino od odkupljene količine rdeče pese je jesenske), v tem tednu teče tudi odkup paprike. V podjetju si želijo, da bi potrošnikom lahko ponudili bio rdečo peso, ki so jo v preteklih letih že lepo sprejeli, a je žal več ne pripravljajo, ker ni pridelovalcev bio rdeče pese, pravi Kolarič Lašičeva.

NA KMETIJI IRGOLIČ PONOVNO PRIDELUJEJO PAPRIKO ZA PREDELAVO

Na kmetiji Irgolič v Sodincih pri Veliki Nedelji so v teh dneh začeli s spravilom paprike, ki jo bodo po dogovoru prodali podjetju Ahac. Irgoličevi na prostem in v dveh rastlinjakih na skupnih treh hektarjih pridelujejo zelje, solate, paradižnik, kumare in papriko. Sonja Irgolič se spomni, da so v 70. do 80. letih pridelali veliko več paprike in kumar za vlaganje, ki so jih prodajali predelovalnemu obratu v Središče ob Dravi in tudi Eti Kamnik. Po letu 2000 se je tovrstna prodaja povsem ustavila in tudi pridelavo so na kmetiji spremenili ter jo prilagodili novemu trgu. V zadnjih letih je povpraševanje s strani predelovalne industrije večje. Irgoličevi so tako ponovno začeli povečevati pridelavo paprike. Običajno posadijo okrog 13 tisoč sadik paprike, predvsem baburo, letos so jih po dogovoru s podjetjem Ahac zasadili 20 tisoč, kar bo ob ugodnem vremenu okrog 20 ton paprike.

Nekoč so papriko za predelavo tudi rezali, danes podjetju Ahac prodajo celo v boksih. S ceno 0,50 evra za kilogram paprike so Irgoličevi zadovoljni.

Na Irgoličevi kmetiji so s pridelavo paprike za predelovalno industrijo ponovno začeli pred štirimi leti, ko so jih iz podjetja poklicali za takojšen odkup paprike, ker ni bila dostavljena naročena paprika iz Srbije.

KUMARE ZA VLAGANJE

Po statističnih podatkih je kumare za vlaganje, namenjene tržni pridelavi, lani pridelovalo 228 kmetijskih gospodarstev na skupno skoraj 11 ha. 77 % tega je bilo na prostem, 23 % pa v zaščitenih prostorih. Pridelovalci kumar za vlaganje v Sloveniji so v 2019 pridelali 849 ton te vrtnine; to je bilo skoraj 43 % manj kot leta 2005, ko so jih pridelali 1.485 ton (to je bilo največ po letu 2001). Skoraj 74 % lani pridelanih kumar za vlaganje so porabili pridelovalci sami (lastna poraba), nekaj več kot 26 % pa so jih prodali (tržna pridelava).

Cena domačih kumar za vlaganje na tržnicah narašča, po letu 2000 jih je bilo največ prodanih 2008, in sicer skoraj 40 ton. Najvišjo povprečno ceno za kilogram so dosegle lani, to je 2,86 evra, najnižjo pa 2004, 1,29 evra za kilogram.

Slovenija veliko več kumaric uvozi, kot izvozi. Lani je uvozila 71-krat več svežih ali ohlajenih kumaric, kot jih je izvozila. Uvozila jih je 563 ton, izvozila pa 8 ton.

ZELENJAVNI SOKOVI – TREND ZDRAVEGA PREHRANJEVANJA

V času, ko veliko govorimo o zdravem načinu prehranjevanja, je govora tudi o zelenjavnih sokovih. Dan naj bi se začel z očiščevalnimi sokovi in napitki iz sveže stisnjene zelenjave, pri čemer pa ni veliko govora o tem, od kod prihaja sveža zelenjava. Pri proizvodnji pijač in sokov pri nas gre v glavnem za tehnologijo polnjenja sokov, in ne predelavo v sokove. V podjetju Dana so nam povedali, da surovine kupujejo od domačih in tujih dobaviteljev, odvisno od vrste in cene. Nataša Mejaš iz Dane natančneje navaja, da v podjetju za izdelavo pijač ne kupujejo sadja in zelenjave oziroma vrtnin, temveč sadne in zelenjavne koncentrate, kaše oziroma pireje. Edino sadje, ki ga kupijo, so jabolka, saj jim tehnologija omogoča njihovo predelavo. Tako v jeseni odkupijo jabolka od slovenskih pridelovalcev, iz katerih izdelajo sveže stisnjen motni jabolčni sok v omejeni količini in pripravijo jabolčni koncentrat za nadaljnjo predelavo. Kot še navaja Mejaševa, surovine kupujejo na osnovi potrditve vzorcev, s potrebnimi certifikati, zato se ne dogaja, da bi kupili surovine, ki ne bi ustrezale nadaljnji predelavi.

LE MIKROPODJETJA S PREDELAVO IN KONZERVIRANJEM ZELENJAVE

Na Statističnem uradu so ugotovili, da natančnih podatkov o številu podjetij, ki se ukvarjajo s predelavo in konzerviranjem kumaric v Sloveniji, nimamo. Podatki o številu podjetij, ki se ukvarjajo s predelavo in konzerviranjem sadja in zelenjave, kažejo, da število podjetij v tej dejavnosti narašča. Večinoma so to mikropodjetja, torej taka, ki zaposlujejo manj kot 10 oseb, in takšnih je bilo 2018 98 % vseh podjetij, ki so se ukvarjala s predelavo in konzerviranjem sadja in zelenjave.

Kumarice za vlaganje so naprodaj le na tržnicah, pa še tam jih je vedno manj.