Decembrski čas je kot čarobna odeja, ki prekrije vsakdanjost z iskricami veselja in topline. Domovi zasijejo v prazničnih lučkah, v naših srcih pa lučke veselja prižigajo naši najbližji in prijatelji. To je čas, ko se malo ustavimo. Ko drug drugemu podarimo drobno pozornost ali celo tisto, kar je danes najdragocenejše, to je čas. Tega se zavedamo tudi pri Kmečkem glasu. Tradicionalno že več kot dve desetletji srečujemo z zmagovalci našega izbora mladega gospodarja in mlade kmetice leta.

Tekmovanje za izbor mlade kmetice in mladega gospodarja smo prvič organizirali že leta 1997. Kmalu zatem pa smo si omislili še praznična srečanja z mladimi kmeti. In že takrat smo razpravljali tudi o tem, kaj storiti, da bodo mladi ostali na kmetijah, nadaljevali z delom in se preživljali s kmetovanjem.

PRIMERI DOBRIH PRAKS RAZVOJA

Letošnje srečanje z mladimi kmeticami in mladimi gospodarji je potekalo na Kmečkem turizmu Kaplerjev mlin v vasi Zavinek pri Škocjanu. Po pozdravnem nagovoru Tevža Tavčarja, direktorja Kmečkega glasa, in Janka Jegliča, staroste mladih gospodarjev. Sledila je okrogla miza »Nekdanji prevzemniki mladim prevzemnikom«. Z video prispevki so bile predstavljene štiri kmetije kot primeri dobrih praks prevzema kmetije iz starejše na mlajšo generacijo. Na vseh štirih kmetijah so uspeli rešiti vse zagate, tako glede tega, kdo od otrok bo naslednik, kot glede kmetijske panoge, ki bo za gospodarnost pomenila večje pokrivanje stroškov ter možnost za več polnih delovnih mest. Povsod so vpeljali tudi nove načine trženja, se razvijali ter investirali v delo in znanje.

OB PRAVEM ČASU KMETIJO PREDATI MLADIM

Na kmetiji Matijovc iz Podbrezij so se iz živinoreje preusmerili v pridelavo in predelavo sadja. Uredili so še štiri apartmaje, tako da so registrirani tudi kot turistična kmetija. Poznani so po dopolnilni dejavnosti žganjekuhe, priprave likerjev, sadnega soka. Svoje pridelke in izdelke prodajajo na domu, javnim zavodom in v domače kotičke v zadružnih trgovinah.

Kot je povedal gospodar Janko Jeglič, je treba vedeti, kdaj kmetijo predati nasledniku. Kot sta bila oba z ženo Ano mlada, ko sta prevzela kmetijo njegovih staršev, imata danes že kandidata za prevzem, tretjega sina, ki je trenutno še v srednji biotehniški šoli v Strahinju. Otroke sta vzgajala tudi v hlevih in na poljih, vsi so vajeni dela in radi pomagajo. Kot je povedal Janko, sta se z Ano o vsem na kmetiji odločala skupaj, na koncu je bila odločitev »takšna, kakor je prav«.

Jože Globevnik iz Škocjana na Dolenjskem in žena Simona prav tako razmišljata, da bi bil čas, da kmetijo predata. Imata kandidata, vendar zaenkrat še ni padla dokončna odločitev. Se pa sprašujeta, ali bo eden zmogel kmetijo voditi naprej v takšnem obsegu, kot je zdaj. Danes namreč mladi delajo in razmišljajo drugače, kar že vidita pri vnukih, ki zahtevajo veliko več pozornosti, kot so je bili deležni njuni otroci.

Na kmetiji Globevnik iz Škocjana na Dolenjskem je osnovna kmetijska dejavnost prašičereja. Jože in Simona sta se po prevzemu kmetije odločila za rejo plemenskih svinj in prirejo pujskov. Število plemenic je iz leta v leto raslo, zdaj jih imajo v sodobno urejenih hlevih 135. Ker se je Jožetov sin izšolal za mesarja, so doma uredili tudi manjšo klavnico in registrirali dopolnilno dejavnost predelave mesa.

Slovenskim mladim prevzemnikom kmetij in razvoju kmetijskih gospodarstev so v strateškem načrtu SKP 2023–2027 namenjena izdatna sredstva. Kaj vse se lahko naredi s preudarnim kmetovanjem in s pomočjo sredstev iz ukrepov SKP, so povedali gospodarji predstavljenih kmetij in s tem navdušili zbrane na okrogli mizi v Zavinku pri Škocjanu.

TEŽKO JE PRITI DO NOVIH ZEMLJIŠČ, PA ŠE ZELO DRAGA SO

Na kmetiji Rojnik, katere gospodarja sta Marta in Lojze Rojnik iz Spodnjih Grušovelj v Savinjski dolini, se ukvarjajo s pridelavo hmelja. Ob prevzemu kmetije je bil hmelj na petih hektarjih, z dokupi zemlje pa ga zdaj pridelujejo na 50 hektarjih. Pred nekaj leti so uredili tudi linijo za predelavo hmelja v pivo in so po vsej Sloveniji poznani po različnih vrstah t. i. craft piva.

Marta Rojnik je povedala, da danes ni nič več, tako kot je bilo, predvsem kar se tiče t. i. papirologije. Tako je treba imeti celo vrsto debelih fasciklov, ki so polni najrazličnejših dokumentov, kmet pa ni več le pridelovalec, pač je delovodja, pogajalec za odkupno ceno, računovodja, birokrat … Vse to mlade odvrača od prevzema kmetije. Poleg tega je težko priti do novih kmetijskih zemljišč ali pa imajo previsoko ceno. Žalostno je, da javnost kmeta obsoja, če dela med prazniki ali če imajo na dvorišču velik travnik, ne zavedajo pa se, da kmet prideluje hrano.

IZJEMNO ZNANJE OTROK

Kmetija Jožeta Andolška iz Velikih Poljan pri Ortneku je hribovska. Na nadmorski višini 650 do 850 metrov obdelujejo slabih 30 hektarjev kmetijskih površin in skrbijo za okrog 70 hektarjev gozda. Pred leti so opustili rejo krav molznic, danes imajo okoli 80 govejih pitancev.

Gospodar Jože je inovator. Preoral je kraški travnik, mu dodal zdrobljena kokosova vlakna in na njem danes uspešno prideluje koruzo in druga žita. Kot elektroinženir obvlada tudi elektriko, rezultat sta dve elektrarni na gospodarskih poslopjih.

Žena Anita pa je na srečanju pripovedovala tudi o nenehnem pobiranju kamenja z njiv. Stara mama ga je pobirala več kot 70 let, Jožetova mama 50 let in tudi sama ga pobira že 22 let. Tudi otroci ga pobirajo od majhnega in se kar zgrozijo, ko na parcelah zagledajo bager, ker vedo, kaj bo sledilo.

Anita tudi s ponosom pove, da so vsi trije otroci bogati z znanjem z različnih področij, kar dokazujejo njihovi izjemni rezultati ne le na državnem, pač pa tudi mednarodnem in celo svetovnem nivoju. Sin Peter je večkratni zmagovalec olimpijade iz astronomije.

Prehod kmetije iz starejše na mlajšo generacijo ni enostaven, kar so priznali vsi, dobri primeri pa dokazujejo, da se z dogovorom in dobro voljo tudi to lahko izpelje v dobrobit vse družine in za napredek kmetije. Starejši uspešni gospodarji so v razpravi povedali, da je biti kmet tudi privilegij, zato želijo mladim veliko elana za nadaljevanje kmetovanja.

Z dobrimi željami za mlade na kmetijah smo se v poznih urah poslovili ter si obljubili, da se

drugo leto spet snidemo.