Od spomladi naprej neurja na posameznih območjih uničujejo poljščine, vrtnine in trajne nasade. 1. julija so nevihte z močnimi nalivi zajele večji del Slovenije. Najhuje je bilo na Dolenjskem, kjer je debela toča uničevala pridelke, močni sunki vetra so podirali drevesa ter odkrivali in poškodovali strehe.

Sprva sta nevihtni celici nastali nad severno Primorsko. Na območju Brd, Kanala ob Soči in Nove Gorice je močno neurje podrlo nekaj dreves in oviralo promet. Kasneje se je večji nevihtni sistem pomaknil nad notranjost Slovenije. Sprva preko Cerknega na Gorenjsko, kjer je močan veter podiral drevesa ter zalival objekte v Tržiču, Radovljici in Kranju. Voda je zalivala kleti na območju Škofje Loke, Kamnika, Medvod in Ljubljane. Popoldne pa je supercelična nevihta na Dolenjsko prinesla točo, ki je zajela Grosuplje, Ivančno Gorico, Trebnje, Novo mesto, Škocjan, Brežice in Sevnico. Debela toča je uničevala pridelke, objekte in avtomobile. Nastalo je več plazov. Zaradi udara strele je tudi zagorelo.

TOČA VZELA GLAVNINO PRIDELKA

Na območju občine Ivančna Gorica, še posebej v Krajevnih skupnostih Dob pri Šentvidu in Muljava, je neurje s točo popolnoma uničilo pridelke kmetov, razkrivalo strehe, zalivalo kletne prostore in podiralo drevesa. Toča je klestila po pšenici, koruzi ter drugih žitih, po krompirju, sadnem drevju ter vrtninah.

Na zelenjadarski kmetiji Ostanek iz Malih Pec pri Šentvidu pri Stični so ostali povsem brez pridelka. Popolnoma so uničeni pridelki zelja, čebule, česna, pora in drugih vrtnin, ki so rasli na 5 hektarjih površin in so bili tik pred spravilom ali v fazi dozorevanja. »Toča je uničila vse naše dosedanje delo,« je povedala Damjana Ostanek Heric, ki upa, da bodo čez nekaj dni, ko se bo zemlja dovolj osušila, lahko šli na njive in posevke zasadili na novo, da bo kaj pridelka v jeseni. Pri rdeči pesi, korenčku in drugih gomoljnic, pri katerih je uničen nadzemni del, bo morda pridelek primeren vsaj za predelavo. Na kmetiji Ostanek se s pridelavo in predelavo zelenjave preživlja vsa družina, Damjana z možem Tadejem ter tremi otroci in ob pomoči staršev.

TUDI V RASTLINJAKIH 50-ODSTOTNA ŠKODA

Tudi v rastlinjakih na površini 0,80 ha, kjer so v glavnem rasle plodovke, fižol in druge vrtnine, je vsaj pol pridelka uničenega. Žal je tik pred padanjem toče zmanjkalo električnega toka in rastlinjaki se niso mogli zapreti in so stranske stene ostale odprte. Tako je toča padala tudi v rastlinjake in poškodovala vsaj po dve vrsti rastlin vzdolž celotnega rastlinjaka oziroma mlade rastline po celotni površini. Seveda bodo rastlinam dodali aminokisline in druge hranilne snovi, da si bodo po poškodbi opomogle in morebiti le dale pridelek. Pri plodovkah prvega obiranja zagotovo ne bo, saj so pridelki uničeni.

Na kmetiji Ostanek pridelka nimajo zavarovanega, saj so premije previsoke, pogoji zavarovalnic v primeru škode pa pogosto nerazumni. Kot še pravi Damjana Ostanek Heric, pridelujejo veliko različnih vrtnin v manjših količinah, saj del pridelka prodajo svežega na lokalnih tržnicah, javnim zavodom in na domu, del pa predelajo v okviru dopolnilne dejavnosti. Letos je vse, kar so vložili v proizvodnjo sezonskih vrtnin, vzela toča.