Minuli teden je pas neurja z močnimi sunki vetra, nalivi in ponekod tudi točo prešel Slovenijo od severozahoda proti severovzhodu. Prizadete ali uničene so njive poljščin, vrtnin, plodovi trajnih nasadov ter drevje v gozdovih na Gorenjskem, Koroškem, Štajerskem in predvsem v Pomurju. Še isti dan popoldan je neurje s točo v debelini od 10 do 12 centimetrov močno prizadelo območje Posavja.

V Posavju je neurje s točo močno prizadelo območje občin Brežice in Krško, škoda je bila tudi na območju Občin Sevnica, Mirna, Šentrupert in Mokronog Trebelno. Na območju Občine Brežice je prizadetih tretjina površine občine. Nasadi, ki niso pokriti z mrežami proti toči, nepožeta žita, posevki soje, vinogradi in vrtnine so v pasu toče povsem uničeni. Na območju Občine Krško je toča najbolj klestila na vinogradniškem območju Sremiča, kjer je prav tako škoda 100-odstotona. Veliko škode je tudi na gospodarskih poslopjih.

UJMA PODRLA 150.000 M3 DREVJA

Še preden je neurje s točo prizadelo Posavje je pas neurja z močnim sunki vetra lomil drevesa in uničeval polja na Gorenjskem, Koroškem, Štajerskem in v Pomurju. Po grobih ocenah je ujma podrla približno 150.000 m3 drevja. Največ škode je nastalo v severni in vzhodni Sloveniji. Podrta so drevesa v šopih in pasovih predvsem na ravninskem območju ob reki Dravi, Muri, Apaškem polju. Na pobočjih in v višjih predelih so večje količine podrtega lesa zabeležili na pobočjih Pohorja, Kozjaka, Bohinja, na Jelovici, Bovškem (Polovnik), območju Jezerskega, Kokre, Preddvora, pogorja Krvavca, okolica Tržiča, okolica Kranja, Šenčurja in Cerkelj na Gorenjskem. Lastnike gozdov pozivajo, da pregledajo svoje gozdove in o poškodovanih drevesih obvestijo pristojne revirne gozdarje, predvsem je treba pregledati smrekove gozdove, da se prepreči razvoj podlubnikov.
NAJHUJE JE BILO V POMURJU

V Pomurju so žarišča neurja po prvih ocenah bila najmanj tri: ena na širšem območju občin Apače, Gornja Radgona in Apače, druga od Murske Sobote v smeri Turnišča in Dobrovnika, tretja Cankove. Šlo je za ozek, nekaj kilometrov širok, a več kot 10 kilometrov dolgi pas. Na omenjenih območjih je vrtinčasti veter močno poškodoval strehe javnih objektov in stanovanjskih hiš ter gospodarskih, drugih poslopij ter na kmetijskih površinah. Kot ugotavlja mag. Boštjan Ferenčak, na KGZ Murska Sobota specialist za poljedelstvo, so bile poljščine tačas v najbolj občutljivi fazi vegetacije.
Prizadete poljščine žit zaradi vetra in toče je potrebno čim prej, ko se osušijo, požeti. V kolikor posevek koruze ni uničen v celoti, Ferenček svetuje, da se pusti, saj trenutno zaradi poznega termina ni več smiselna njena ponovna setev. Na splošno je v posevkih z uničeno listno maso, na primer soja ali oljne buče, v katerih se lahko izvajajo agrotehnični ukrepi, smiselno za boljšo regeneracijo uporabiti pripravke na osnovi aminokislin, alg in biostimulatorjev rasti. Za zmanjšanje bakterijskih okužb je priporočljiva tudi uporaba bakra. Če se bo določen posevek preoral, se lahko poseje proso ali ajda, kulture za pridelavo voluminozne krme ali trave, detelje ali deteljno travne mešanice.

RASTLINAM POMAGATI S PRIPRAVKI ZA DVIG ODPORNOSTI
Vrtnine in posevki krompirja, ki so bile poškodovani, so v različnih razvojnih fazah. V primeru večjih poškodb je potrebno odstraniti poškodovane plodove in druge dele poškodovanih vrtnin, saj so le te v nadaljnjem razvoju lahko vir okužb, tudi bakterijskih. Kemično varstvo se izvaja le na osušenih rastlinah in najboljše z dotikalnimi pripravki s čim krajšo karenco. Sredstvom za varstvo rastlin se lahko dodajajo pripravki na podlagi aminokislin in biostimulate, da bo celjenje in regeneracija tkiv hitrejša. V tednu po toči je priporočljivo tudi dognojevanje s tekočimi gnojili za razvoj listne mase, predvsem na podlagi alg ali vodotopna gnojila z dušikom ali večjim deležem dušika. V primeru zorečih rastlin, ki imajo še zeleno maso in se bliža čas pobiranju v 2 do 4 tednih kot so čebulnice, krompir, korenovke je ob srednji poškodovanosti še priporočeno foliarno gnojenje s poudarkom na kaliju. Pri mehanskih poškodbah vrtnina je potrebno opraviti varstvo proti gnilobam, kot so siva plesen in bela gniloba in glivam plesnivkam. Pridelovalce srednje poznih sort krompirja, kjer so rastline utrpele poškodbe cime opozarjajo na potrebno izvajanje ustreznega varstva pred plesnijo. Z izkopom gomoljev je potrebno počakati vsaj 14 dni, da se utrdi kožica na gomoljih. Posledice toče lahko spodbudijo tudi ponovno klitje gomoljev.
V kolikor je v sadovnjaku še prisotno listje, potem je fungicidom priporočljivo dodajati sredstva za dvig odpornosti na osnovi alg in aminokislin. Tudi v vinogradništvu so ukrepi odvisni od stopnje poškodovanosti trt. Priporoča se v roku 3 dni opraviti kemično varstvo vinske trte pred boleznimi in s tem pospešiti celjenje ran. Pri zelo poškodovanih trtah, kjer ni ostalo nobenega listja je koristno usmeriti ukrepe v pripravo lesa za naslednje leto oz. spodbujati rast novega lesa.