Neurje z močnimi sunki vetra, silovit naliv s točo in sodro v pasu od Izole do Sečovelj, je preteklo nedeljo naredilo veliko škode tudi na kmetijskih zemljiščih. Toča je poškodovala radič, manj ohrovt, cikorijo in druge vrtnine, ki jih pridelovalci pobirajo, na vrtninah, ki rastejo za januarsko in februarsko pobiranje, se bodo poškodbe videle šele čez nekaj dni ali tednov. Največ škode pa je tudi tokratno močno deževje z vetrom naredilo pri odnašanju rodovitne prsti.

Močno neurje je nabolj s točo in sodro je največ škode naredilo na območju Pirana, Sečovelj, Portoroža, Lucije in Izole, kjer je tako v višjih legah kot v dolinah precej nasadov oljk, sadja, vinogradov in posevkov z vrtninami ter rastlinjakov.

Precej škode je toča naredila toča na posevkih v Vinjolah pri Luciji. K sreči so Bolčičevi polovico pridelka že pobrali, še vedno pa pobirajo ohrovt, nekaj koromača in predvsem radič in cikorijo. Prve dni po neurju na posevke niso mogli, saj je bila njiva premehka. K sreči sadijo vrtnine na gredice, vmes so tudi odtočni jarki, da voda običajno hitro odteče. Tokrat je škodo naredila predvsem toča na mehkih listih zelenega radiča. Zagotov bo pridelka manj, več bo odpadnih delov in bistevno več bo čiščenja in s tem večji strošek za pripravo blaga za trg. Na kmetiji lahko le upajo, da pridelek na njivi ne bo začel gniti in bo izpad še večji.

Tudi Dolina Dragonje vsako leto znova poplavlja. Pred leti so kmetje sami čistili struge, ponekdo so si naredili nasipe in odvodne kanale in tako zaščitili rodovitno zemlje, posevke in celo rastlinjaki, ki so v preteklosti bili pod vodo. K sreči v zgornjem delu tokrat ni bilo večjih poplav, so pa bili pod vodo posevkivrtnin, špargljev in drugi trajni nasadi predvsem sadja nasproti Sečoveljskega letališča, ki je bilo dalj časa kot velik umazan bazen. Posledice večdnevnega zastajanja vode v trajnih nasadih, se bodo pokazale šele kasneje.

Kmetje so osvojili sistem kmetovanja na dvignjenih gredicah, kar je pozitivno v primerih ko pridejo neurja kakršno je bilo pretekli teden in posledice poplav so zagotovo manjše. Probem je edino, da v nekaj dneh pridelovalci ne morejo na njivo in nadaljevati z pobiranjem pridelka.

KMETJE SI POMAGAJO SAMI

Kot pravi Jana Bolčič iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica so kmetje predvsem na poplavnem območju v jesenskem času navajeni več padavin in pogostih poplav. Predvsem si kmetje pomagajo sami, da delajo odtočne kanale na njivah ter čistijo kanale in struge. Za poplavna območja je zelo priporočljivo sajenja na gredice. Višja je gredica, bolj je pridelek zavarovan pred morebitnimi poplavami, saj gredica omogoča večjo odcednost, zemlja ostane v lepi strukturi, bolj je zračna, hitreje se tudi segreje in rastlina bolje rase, pove Jana Bolčič.

Pod vodo so bili tudi posevki ankaranske doline.

ŠKODA NA ZIMSKIH IN ZGODNJE SPOMLADANSKIH VRTNINAH

V strunjanski dolini so bile vrtnine in sadni nasadi tudi do enega metra pod vodo. Kljub temu, da so urejeni kanali, ki so jih pred kratkim kmetje sami tudi očistili, je bila količina padavin prevelika, morje pa v visoki plimi in voda ni imela kam odtekati. Silvano Knez že več let opozarja na deročo hudourniško vodo iz hriba nad njegovo domačijo, ki ogroža ne le posevke vrtnin in nasad kakija, pač pa tudi rastlinjak. Z novogradnjo še višje bi bilo treba na zemljišču, katere lastnik je Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov, urediti odvodnavanje, in vodo preusmeriti drugam, da ne bi odnašala zemlje in drla po cesti in po posevkih, pa pristojni nimajo posluha.

Bolj kot poplave je tokrat na vrtninah naredila za lešnik debela toča. Na kmetiji Knez na slabem hektarju raste več vrst cvetače in ohrovt, kar bi morail začeti pobirati v janaurju in februarju. Koliko škode je naredila toča na listih in kako se bodo oblikovale glave ohrovta in rozete cvetače, se bo videlo čez nekaj tednov. Odpornost rastline je zagotovo slabša in pridelovalci upajo, da se ne bo pojavila kakšna bolezen in da bo vreme v prihodnje ugodno in bodo pridelki normalno dozoreli.

ZA OBALO POMEMBNA VSAKA PEST PRSTI

Vsako večje neurje in poplave na obali pomenijo tudi odnašanje rodovitne prste. Kmetje na posledice erozije opozarjajao že leta, a se pri vseh ukrepih, ki jih sprejema ministrstvo za okolje in prostor v luči ohranjanja narave, okolja ter biodiveritete, ne vpraša za mnenje kmetijske stroke. Patricija Pirnat iz KZ Agrarie Koper je prepričana, da je kmetijstvo prvo, ki ohranja in varuje naravo in okolje, a še pred tem so kmetje pridelovalci hrane in če hočemo povečati samooskrbo in, če želimo, da bodo tradicijo družin nadaljevali mladi, bi morali upoštevati tudi mnenje kmetijske stroke. Odnašanje rodovitne prsti, zlasti na obali, kjer gre za težko ilovnato zemljo, pomeni dolgoročno za pridelovalce veliko škodo.

Ne gre za stoletne vode, s poplavami imajo pridelovalci težave vsako leto.