Mile zime in predvsem topel marec so botrovali temu, da so se rastline tudi letos močno razvile in so zato bolj občutljive na nizke temperature, ki so vse pogostejše v aprilu in tudi maju. Vremenoslovci se niso zmotili pri napovedi, da ohladitve lahko povzročijo spomladansko pozebo. Ponekod na Štajerskem je v nedeljo zjutraj naletaval sneg, v ponedeljek zjutraj pa so bile v večjem delu Slovenije temperature pod lediščem, večinoma od –1 do –3 °C, ponekod celo do –6 °C.

Največ skrbi in strahu pred pozebo imajo sadjarji, saj jih je pozeba v zadnjih desetih letih prizadela praktično vsako leto. Tudi letos jim ni bilo prizaneseno. Prvo letošnjo pozebo so imeli že marca, ko so nizke temperature povzročile škodo na marelicah, breskvah in nektarinah, na kakiju, zgodnjih sortah hrušk in jabolk predvsem na Primorskem, pa tudi v nekaterih nasadih v Pomurju, na Štajerskem in Dolenjskem. Škodo je opaziti tudi na jagodičju, špargljih in celo v rastlinjakih na zelenjavi.

POZEBLE ČEŠNJE, SLIVE, HRUŠKE IN JABOLKA

V tem času češnje, slive in hruške cvetijo, tudi nekatere zgodaj cvetoče jablane imajo že cvet, medtem ko so marelice in breskve že odcvetele in so v fazi rasti plodičev. Nizke temperature v začetku tega tedna so zagotovo naredile škodo, če vemo, da že pol ure pri –3,5 °C povzroči 90-odstotno škodo.

Sadjarji so se borili, kakor so se lahko, da bi zaščitili svoj pridelek. Med ukrepi so zagotovo dobra prehranjenost rastlin čez vse leto in še dodatno škropljenje z biostimulanti na podlagi aminokislin ali alg pred pozebo in tudi po njej ter mulčenje. Pri oroševanju je pogoj zadostna količina vode ter brezvetrje. Nekateri so sadovnjake varovali z različnimi ogrevalnimi sistemi.

V Evrosadu so začeli oroševati že v nedeljo, ko se je temperatura začela spuščati, in so oroševali celih 12 ur. Zdaj upajo, da so bili uspešni, a to se bo videlo šele čez čas.

Sadjarji vedo, da se je podnebnim spremembam treba prilagajati, vendar vsi načini aktivne zaščite predstavljajo velike stroške. Zato si želijo, da bi jim prišla naproti država z razpisi, ki bi bili bolj prilagojeni sadjarjem in ureditvi zaščite proti pozebi.