Kmetijska svetovalna služba Kmetijsko-gozdarskega zavoda (KGZ) Ljubljana in podjetje Saatbau je v Grosuplju in Ivančni Gorici pripravilo dneva žit. Poljedelci so si ogledali poskusna polja v okviru projekta IWMPRAISE-zatiranje plevelov v ozimnem ječmenu in polja različnih sort žit. Predstavljeni so bili vmesni dosevki  in mešanice za ozelenitev njivskih površin ter predstavljena minimalna obdelava strniščnih dosevkov z disk brano.

Damjana Iljaš iz KGZ Ljubljana je povedala, da je bila njiv Roka Jaketiča v Žalni pri Grosuplju, na kateri je potekal poskus zatiranja plevelov na ozimnem ječmenu, isti dan orana, isti dan so bila tla pripravljena za setev in 10. oktobra je bila opravljena setev. Predhodna kultura je bila koruza za silažo. Slepa setev ni bila opravljena in jeseni se ni gnojilo. V okviru projekta so opravili različne kombinacije jesenskega in spomladanskega česanja ter uporabe herbicidov. Proti boleznim ni bilo izvršeno varstvo. Kot je povedala Ilijaševa je na celotnem posevku precej praznih zrn, kar je posledica spomladanske pozebe, zrna so drobna in zaradi suše precej suha, zato bo treba žita čimprej požeti, ker je v nasprotnem primeru nevarnost, da bo zrnje v samem klasu začelo kliti, kar bo zmanjšalo kakovost.

Izgube zaradi plevelov pri pšenici so lahko 10 do 30 odstotne, pri koruzi pa od 30 do 70  ali celo popolna zapleveljenost.

ZATIRANJE PLEVELOV V OZIMNEM JEČMENU

Kot je poudaril dr. Robert Leskovšek iz Kmetijskega inštituta Slovenije (KIS), ki je predstavil rezultate poskusa v okviru projekta IWMPRAISE, mora vsak pridelovalec žit poznati svojo njivo in na podlagi pojavov plevelov v predhodnih letih ustrezno ukrepati. Dejstvo pa je, čez 20 let ne bomo govorili več o kemičnem zatiranju plevelov, jesenski uporabi herbicidov se že izogibamo, marsikdo mora upoštevati KOPOP ukrepe, ukrepe na vodovarstvenem območju, ki spreminjajo načine zatiranja plevelov. Poskusi so pokazali, da se z jesenskim česanjem zmanjša uporaba herbicida, zato bodo skoraj zagotovo tovrstni mehanski ukrep v prihodnje obvezen del integriranega varstva poljščin. Česanje in zmanjšana uporaba herbicida je učinkovita, če je česanje dovolj agresivno in izvajano v ustreznem oknu vznika plevelov. Pleveli morajo biti čim manjši. Ko se vidijo prvi listi, je še skrajni čas za česanje, ki sicer rastline povsem prekrije z zemljo, a čez 10 do 14 dni, se na posevku ne vidi več, da je bilo česano, le plevelov ni. Blaž Jaketič je potrdil, da je posevek po česanju zgledal povsem prazen, a se je čez 10 dni ječmen lepo razrasel.

Rezultat jesenskega in spomladanskega česanja ozimnega ječmena je zmanjšana uporaba herbicida in da plevela na posevku ni.

SAATBAUOVI ŽITNI POSKUSI

Na poskusnem polju Damjana Šemeta v Mlačevem pri Grosuplju je Andrej Vencelj iz podjetja Saatbau predstavil tri sorte ječmena  in po eno sorto pšenice ter tritikale. Poudaril je pomen strniščnih dosevkov, saj njiva po žetvi ne sme biti prazna, zato je že pred žetvijo treba razmišljati o setvi po žetvi. Pridelovalec se mora odločiti ali bo z minimalno obdelavo tal vložil v setev dosevkov ali bo imel strošek za zatiranje plevelov kasneje. Ob tam pa je še omenil, da prihajajoča jesen ne bo lahka, saj je številne semenske posevke po Evropi prizadela toča in vprašanje koliko in katera semena žit bodo na voljo. 

Saatbau ima poskuse ječmena, pšenice in tritikale tudi na polju kmetije Nejca Rusa v Šentvidu pri Stični. Posevek je bil zasejan šele 3. novembra. Del njive je na težkih ilovnatih tleh in posevek je v začetku slabo zgledal, zato se je Nejc odločil za večkratno dognojevanje, nakar je tritikala zrasla tudi do 1,40 centimetrov visoko in najbrž tudi zaradi tega polegla. Andrej Vencelj je opozoril na čas dognojevanja in pojav spodraščanje ječmena, kar je lahko povzroča težave pri žetvi.

Anton Zavodnik iz KGZ Ljubljana je ponovno opozoril, da njiva po spravilu žit ne sme ostati prazna. Treba je ohranjati rodovitnost tal, kar storimo z dvigom organske mase, podoravanjem in hlevskim gnojem ter ohranjanjem organske mase, da ne prihaja do prevelike mineralizacije, in da so tla živa. Po žetvi je treba njivo čimprej ozeleniti s čim manj energije in čim manj posega. Med različnimi dosevki se je treba odločiti glede na to ali bomo to, kar bo zraslo imeli za krmo za živali ali želimo imeti koreninsko maso, nadzemni del pa ozelenitev. 

DISK BRANA ZA MINIMALNO OBDELAVO STRNIŠČNIH DOSEVKOV

Za ta čas zelo primeren kmetijski stroj je disk brana, ki opravi minimalno obdelavo strniščnih dosevkov. Aleš Selak je poudaril, da disk brana obdela tla in hkrati zadržuje vlago ter dobro pomeša rastlinske ostanke. Nejc Rus pa je dodal, je obdelava z disk brano v primerjavi s klasično obdelavo  glede stroškov goriva in časa dela v razmerju 1:3.

Med mešanicami dosevkov je Andrej Vencelj je predstavil mešanico za čebelji pašnik. Gre za ekološka semena 14 različnih vrst rastlin, tudi trajnic, ki cvetijo do pozne zmrzali in še naslednje leto. Cena je sicer visoka, približno 200 evrov za hektar, a je kot dosevek koristen iz več razlogov.

NEVARNOST ŽITNE OSTRICE

Kmetijski svetovalci so opozorili na pojav žitne ostrice. Gre za trajni plevel, ki raste na močvirnatem svetu. Njeni gomoljčki so užitni in jih ponekod celo gojijo za prodajo, v pridelavi kmetijskih rastlin pa lahko naredi veliko škode. Je zelo trdoživa rastlina in je tudi glifosat ne uniči, iz posevka na posevek pa se širi predvsem s strojno opremo.  Zaradi vegetativnega razmnoževanja je velika nevarnost njene hitre širitve.