Spletnega posveta o dopolnilnih dejavnostih, ki je potekal v organizaciji Kmetijsko gozdarske zbornice in ministrstva za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano, so se udeležili tudi številni nosilci dopolnilnih dejavnosti. V Sloveniji imamo veliko različnih dopolnilnih dejavnosti, manjkajo še nekatere, ki bi kakovost življenja na podeželju še izboljšale, so pa nekatere manjše, ki se predvsem zaradi omejitev in preveč zahtev, ukinjajo.

V Sloveniji je 480 izletniških kmetij, 102 vinotočev, 37 osmic in nekaj manj kot 500 kmetij z nastanitvijo. To so družinske kmetije z dopolnilno dejavnostjo, kjer živi več generacij skupaj in imajo tradicijo, pove Matija Vimpolšek, predsednik Združenja turističnih kmetij Slovenije. Problem, ki ga je Vimpolšek izpostavil so razpisi ministrstva za kmetijstvo, na katere se poleg kmetij prijavljajo tudi mala podjetja kot samostojni podjetniki ali organizacije. Pri nedavnem razpisu, na katerega so med drugim predolgo čakali, se veliko kmetij sploh ni prijavilo, ker je bilo veliko število točk namenjenih novi zaposlitvi, kar pa v teh časih za večino kmetij ni bilo mogoče.

Od 10 milijonov evrov (od skupnih 15 milijonov celotnega razpisa) je bilo za kmete z dopolnilno dejavnost porabljenih devet milijonov evrov, je  povedala Andreja Komel iz MKGP.

RAZPISI ZA KMETIJE IN DRUGE GOSPODARSKE DEJAVNOSTI

Upravičeno je bil Vimpolšek kritičen do razpisov, ki so v pristojnosti kmetijskega ministrstva, na katere se lahko prijavljajo tako kmetje z dopolnilno dejavnostjo kot tudi samostojni podjetniki in organizacije, medtem ko se kmetje na razpise ministrstva za gospodarstvo ne smejo prijavljati. Tako ne morejo kandidirati za sredstva za  namen energetske sanancije, prenavljanja sob in podobno.

Turistične kmetije tudi niso bile deležne turističnih bonov, v šestem protikoronskem zakonu jim je bilo obljubljeno kritje fiksnih stroškov, kar se ni zgodilo in tudi v sedmem protikoronskem zakonu se pristojni niso odzvali na prošnje za blažitev posledic krize, ko živali in pridelkov ne morejo prodati. Kmetije z dopolnilno dejavnostjo imajo še cel kup drugih problemov, od tega, da kot dopolnilna dejavnost dobijo višje obresti pri najemu kredita, da nimajo subvencij pri zaposlitvi delavcev in veliko drugega, našteva Vimpolšek.  

PODVAJANJE PODATKOV

Povezani v pridelavi, predelavi in predvsem pri prodaji so mali sirarji že od leta 1998, saj je njihov cilj ponuditi potrošniku kakovostne in varne kmečke sire z visoko dodano vrednostjo. Njihovi siri so izdelani na tradicionalen način, iz surovega in fermentiranega mleka, zato imajo tudi oznako Izbrana kakovost – kmečki, pove predsednica Združenja malih sirarjev Monika Ravnik, v katerem je 112 sirarjev, od tega 80 odstotkov z dopolnilno dejavnost na kmetiji. Veliko sirarjev ima registrirano tudi dopolnilno dejavnost prodaje kmetijskih pridelkov in izdelkov, torej lahko prodajajo pridelke in izdelke drugih kmetij. Pri tem sirarji opozarjajo na dvojno poročanje podatkov o prihodku, rok enega je 30. junij, drugega pa 31. marec, posledica neporočanja pa je izpis iz registra dopolnilnih dejavnosti. Glede prodaje lastnih in kmetijskih pridelkov in izdelkov drugih kmetij so določeni odstotki prodaje, pri čemer pa ni zapisano ali so odstotki vrednostni ali količinski, kar je pri vrednostih enih in drugih proizvodov lahko zelo različno. Tudi pri evidetiranju prodaje lastnih in kmetijskih pridelkov in izdelkov iz drugih kmetij prihaja do podvajanja podatkov, opozarja Ravnikova. 

Vsi sirarji imajo v času covidkrize velik izpad, predvsem iz naslova prekinitve prodaje šolam, vrtcem in celotnemu gostinstvu. Ker večina ne doseže 7.000 evrov letne prodaje javnim zavodom, niso bili upravičeni do podpore zaradi izpada prihodka. 

MARSIKATERA PREDELAVA BI LAHKO BILA OSNOVNA DEJAVNOST

Predelovalci mesa na kmetijah se zavzemajo za poenoteno zakonodajo, je povedal Iztok Terček, predsednik Združenja predelovalcev mesa na kmetijah. Že dalj časa se rejci zavzemajo, da bi zakol goveda izvajali na pašnikih ali na kmetijah v okviru tako imenovanih mobilnih klavnic kot je to že praksa v tujini. Rejci živali si prizadevajo, da bi prodaja mesa spadala pod osnovno kmetijsko dejavnost, saj bi s tako izognili preobsežni administraciji. Problem pri prodaji mesa in mesnih izdelkov vidijo v uvozu, zato predlagajo uvedbo masnih bilanc in označbo mesa z njegovim izvorom. Zlasti v času koronakrize se je še bolj povečala ponudba mesa in mesnih izdelkov na najrazličnejše načine. Prodaja na samih kmetija sicer ni bistveno padla, zagotovo pa je velik izpad prihodka zaradi zaprtih šol, vrtcev in celotne horece.

DOLGOTRAJNI POSTOPKI ZA UVEDBO DOPOLNILNE DEJAVNOSTI

Precej možnosti za dopolnilno dejavnost na kmetiji ima ribogojstvo. Mag. Mihael Štular, strokovni tajnik pri KGZS opozarja na dolgotrajne postopke za ureditev ribogojnice, ki so lahko od občine do občine zelo različni. Zagotovo gradnja ribogojnice ni mogoča na najboljšem kmetijskem zemljišču, na slabšem pa le če ima občina vpisan namen v prostorskem načrtu. Pogosto je dolgotrajni postopek pridobivanja vodnih dovoljenj. Nemogoče je dobiti dovoljenja na območju Triglavskega narodnega parka, medtem ko je na območju Nature 2000 ali krajinskih parkov to bistveno lažje. Vse je veliko lažje in hitreje, če gre za manjšo ribogojnico, za katero ni potrebno gradbeno dovoljenje. Pozitivno za dejavnost je mag. Mihael Štular omenil podpore iz programskega obdobja, saj je na račun teh v zadnjem obdobju nekaj novih ribogojnic ali pa so se že obstoječe posodobile.

Primeri dobrih praks so sodelovanja z lokalnimi akcijskimi skupinami, pri čemer ne gre za investicijske projekte pač pa promocijo dejavnosti in ribjih izdelkov.

MOŽNOSTI NOVIH DOPOLNILNIH DEJAVNOSTI

Andrejka Krt iz KGZS je predstavila možnosti nove dopolnilne dejavnosti socialno varstvo. Povečini kmetije socialno varstvo že izvajajo, vendar se o tem ne govori in dejavnost ni uradno registrirana. Za izboljšanje oskrbe starejših na podeželju in na kmetijah je potrebno dopolnilno dejavnost socialno varstvo urediti tudi zakonodajno. Krtova je socialno varstvo na kmetiji razdelila v dve skupini in sicer celodnevno in dnevno bivanje odraslih in starejših oseb, ki niso odvisne od tuje pomoči pri osnovnih dejavnostih kot je prehranjevanje in negovanje. S tem bi se vzpodbujala deinstitucionalizacija, pomeni da bi se storitve, ki sodijo v okvir socialnega varstva, lahko izvajale izven institucionalnih oblik. Žal pa na razpisih v minulem programskem obodbju nosilci dopolnilnih dejavnosti niso mogli kandidirati kot  vodilni partnerji pilotnih projektov oziroma so na razpisu kot nosilci dopolnilnih dejavbosti za področje diverzifikacije na kmetijah kandidirali, a so bile vse kmetje neuspešne.

VSAKA DOPOLNILNA DEJAVNOST POMENI TUDI VEČ DELA

Irena Ule iz Zveze kmetic Slovenije je opozorila, da se med 133 različnimi dopolnilnimi dejavnostmi nekatere podvajajo in bi jih bilo smiselno združiti. Preveč je administracije, ki jih ponavadi opravljajo ženske na kmetiji in preveč je različnih omejitev. Nekatere države imajo določeno predelavo na kmetiji vključeno kot osnovno dejavnost. Vsaka dopolnilna dejavnost pomeni tudi več dela tako pri pridelavi, predelavi in zlasti trženju. Pri slednjem se marsikje zatakne, zato je potrebno povezovanje in sodelovanje predvsem mladih, ki so bolj vešči pri sodobnih načinih trženja in promociji. Uletova je še povedala, da se nekatere manjše dopolnilne dejavnosti ukinjajo, kot na primer peka kruha, ukinjajo predvsem zaradi preveč zahtev in omejitev. Na tržnici se tako ponujajo izdelki iz registrirane in neregistrirane dejavnosti. Potrebna je ustrezna zakonodaja, prenos znanja, da bo podeželje ostalo živo, da bodo mladi ostali na kmetijah, prav tako pa se ne sme pozabiti na starejše, je prepričana Irena Ule.

MLADI PODPIRAJO DOPOLNILNE DEJAVNOSTI

V dopolnilnih dejavnostih vidijo prihodnost kmetije tudi mladi na podeželju. Anja Mager, predsednica Zveze podeželske mladine je prepričana, da bi dopolnilnih dejavnosti na kmetiji lahko bilo še več. Po njenem so prav dopolnilne dejavnosti tiste, ki lahko povežejo celoten sektor in izboljšajo dohodkovno stanje kmetijstva. Za izboljšanje kakvosti življenja na podeželju bodo mladi skupaj s KGZS v prvih mesecih letošnjega leta izvedli osem srečanj skupaj z osmimi kmetijsko gozdarskimi zavodi.

Anja Mager je predstavila dopolnilno dejavnost svetovanje in usposabljanje v kmetijstvu in gozdarstvu. Na kmetijah je veliko znanja in izkušenj, preko katerih bi po vzoru Avstrijcev prišli do opolnomočenja kmetov in ozaveščanja potoršnika. V Avstriji kmetice preko zbornice izvajajo najrazličnejša predavanja in delavnice o prehrani, razvoju podeželja, pridelavi in predelavi, …. in za to so plačane, pove Anja Mager. Tudi pri nas ženske na podeželju že izvajajo številne kuharske, vrtnarske in druge delavnice, ki bi jih lahko še razširile in bi jim v okviru dopolnilne dejavnosti bil dodaten vir dohodka, za kmetijo in kmetijstvo pa promocija in ozaveščanje potrošnikov V Zvezi podeželske mladine so prepričani, da projekt Poučno s kmeticami lahko zaživi takoj, tako kot so nedavno začeli s projektom Team froci in še s številnimi drugimi, vse za izboljšanje kakovosti življenja na podeželju.

Anja Mager je zaključila: “Kmetijstvo ni poklic, ampak je način življenja in mora postati vrednota.”