Ob 150-letnici prvih kasaških dirk na slovenskih tleh je Kasaški klub Ljutomer v letošnjem letu izvedel že več dogodkov. Nedavno je bil organiziran simpozij, ki je združil številne strokovnjake, rejce in ljubitelje kasaških konj. Predstavljen je bil projekt DigŽiv. Z njim se razvija digitalizacija rodovniških knjig in s tem ohranitev dokumentacije in pospešitev selekcijskega napredka v reji.

Območje Ljutomera je tesno povezano s tradicijo reje ljutomerskega kasača. Ljutomerski kasač je v današnjem času kritično ogrožena pasma, zato potrebuje nove smernice v reji in zaščiti. V projektu DigŽiv, ki je sofinanciran s strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije in Evropske unije –NextGenerationEU, razvijajo rešitve, ki bodo omogočile digitalizacijo rodovniških knjig, ohranitev ključne dokumentacije in pospešitev selekcijskega napredka v reji.

Na simpoziju, ki se je osredotočal na pomen reje konja kasača, rejca in tekmovalca v slovenskem prostoru, je s prispevkom »Rodovniška knjiga v povezavi z novim rejskim programom za pasmo ljutomerski kasač« sodelovala tudi Karolina Jamnik Cerk z Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani, ki je partner projekta Digitalizacija podatkovnih zbirk v živinoreji (DigŽiv). V njem je predstavila nadgradnjo rodovniške knjige z informacijsko podporo kot del, ki se razvija v okviru projekta DigŽiv. Rejci bodo lahko s pomočjo novega linearnega modela dobili boljšo predstavo o oceni telesne zunanjosti, ki je že tako podvržena številnim drugim zunanjim dejavnikom. Skupaj z doseženimi rekordi in vrednotenjem potomstva bo to lahko dobra osnova za napoved plemenske vrednosti te pasme.

LJUTOMERSKI KASAČ OD LETA 1880

Ljutomerski kasač je slovenska tradicionalna pasma konj, ki izvira iz območja Ljutomera. Nastala naj bi okrog leta 1880. Prve kasaške dirke na Slovenskem so potekale 12. septembra leta 1874. Konji in vozniki so dirkali od križa na lukavskem polju do Globetkinega mostu v Ljutomeru. Konje začetnike naj bi predstavljale prve registrirane domače kobile, predvidoma v tipu angleškega in ali arabskega polnokrvnega konja, v enem primeru tudi lipicanca. Kobile so imele izdatne hode in bile pripuščene pod licencirane kasaške žrebce. Sprva so bili ljutomerski kasači predvsem delovni konji, ki so bili sposobni hitro pripeljati blago in vino do odkupnih mest. Uporabljali so jih tudi za delo na poljih.

Z načrtnim parjenjem francoskih, orlovih, norfolških kasačev, kasneje ameriških je ljutomerski kasač pridobival na hitrosti. Vlogo v reji ljutomerskega kasača je imela tudi kobilarna v Turnišču. Le-ta je posedovala odlične kasaške konje porekla iz kobilarne Kulpin v Vojvodini. Konje ljutomerskega kasača so uporabljali za delo vse do šestdesetih let. Kasneje se je pasma specializirala izključno za kasaški šport in ljubiteljstvo, saj jih odlikuje volja do dela.

Iz večjega števila rodov je sedaj ohranjenih 12 glavnih rodov. Med predstavnicami posameznih rodov v zunanjosti ni razlik, ki bi omogočale ugotavljanje pripadnosti rodu. Pripadnost rodu se določa z rodovno pripadnostjo matere. Glavni namen reje je vzreja dirkalnih konj. Zgodnja zrelost omogoča, da konji tekmujejo že kot dvoletniki. Konji, ki ne dosegajo normiranih časov za tekmovanja, se uporabljajo za rekreacijo, turistično jahanje in vožnjo v vpregi.

KRITIČNO OGROŽENA PASMA

V okviru SKP 2023-2027 je podpora vsem avtohtonim in tradicionalnim pasmam in sortam v okviru ukrepa IRP42 Lokalne pasme in sorte. Iz analize stanja izhaja, da je treba vzpostaviti ravnotežje med potrebo po pridelavi hrane in varovanjem okolja ter z namenom ohranjanja genskih virov spodbuditi kmetijska gospodarstva k reji lokalnih (avtohtonih in tradicionalnih) pasem domačih živali, ki jim grozi prenehanje reje, in pridelavi lokalnih (avtohtonih in tradicionalnih) sort, ki jim grozi genska erozija. To velja tudi za ljutomerskega kasača. Upravičenec se z vstopom v operacijo Lokalne pasme obveže, da bo na kmetijskem gospodarstvu to operacijo izvajal ves čas trajanja obveznosti (pet let).