V organizaciji Slovenskega agronomskega društva je tokrat preko spleta potekal 14.  simpozij Novi izzivi v agronomiji z mednarodno udeležbo. Gost Pete Smith iz Irske je predstavil kako izboljšati gospodarjenje s tlemi, ki je bila ena od osmih sekcij, na katerih so znanstveniki in raziskovalci predstavili rezultate in ugotovitve raziskovanj iz kmetijstva.

Simpozij, ki ga društvo v sodelovanju s Biotehniško fakulteto v Ljubljani, Fakulteto za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru, Kmetijskim inštitutom Slovenije in Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije pripravi vsako drugo leto, je namenjeni vsem, ki delujejo na širšem področju agronomije. V dveh dneh so se tokrat v osmih sekcijah predstavili številni raziskovalci  z novimi dognanji in znanji v agronomiji. Sekcije so bile gospodarjenje s tlemi, stročnice in poljščine, varstvo rastlin, genetika in žlahtnenje, tehnika, meteorologija in informacijsko komunikacijska tehnologija, vrtnarstvo in vinogradništvu ter biogospodarstvo. Posamezne vsebine znotraj vsake sekcije so bile predstavljene z več referati in posterji, z diskusijami, ki se je odprla po vsakem sklopu, pa so vplivali na razvoj slovenske agronomske stroke. Udeležencev je bilo tudi tokrat več kot sto.

14. simpozija Novi izziv v agronomiji se je udeležil tudi dolgoletni profesor na Biotehniški fakulteti v Ljubljani Anton Tajnšek, eden od soustanoviteljev tradicionalnega simpozija in prvi predsednik Društva agronomov Slovenije, ki je dopolnil svojih častitljivih 80 let, za kar so mu udeleženci čestitali in se mu zahvalili za njegovo prisotnost.

PRENOS ZNANJA DANES ŠE POMEMBNEJŠI KOT KDAJ PREJ

Kot je povedal dekan Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru prof. dr. Branko Kramberger so teme, ki so bile predstavljene na simpoziju, bile aktualne že pred letom ali dve nazaj, še bolj pa postajajo aktualne danes, ko se je kmetijstvo znašlo v težki situaciji. Čeprav smo v začetku predvidevali, da bo ta epidemija prinesla morebiti kaj dobrega, vsaj nekaterim panogam v kmetijstvu, pa temu ni tako, saj so danes vse panoge v izredno težki situaciji in je prenos znanja še toliko bolj pomemben, je povedal prof. dr. Kramberger.

Direktor Kmetijskega inštituta Slovenije prof. dr. Andrej Simončič je poudaril, da so novi izzivi v kmetijstvu postali stalnica in pojavljajo se vedno novi. Vsi strateški dokumenti, ki se pojavljajo, so vezani na kmetijstvo in tudi širša družba ob pomenu pridelave hrane postavlja pred kmeta nove obveznosti. Vsi statistični podatki kažejo, da v Sloveniji ni kmetijske panoge, ki bi omogočala omembe vredno konkurenčno prednost, prej kažejo nasprotno predvsem zaradi vseh omejujočih dejavnikov. Zato bo ohranjanje konkurenčnosti kmetijstva glavni izziv, ki bo v nadaljnji globalizaciji in naraščujočih tržno cenovnih nihanjih v EU še večji. Pri nas se tudi v prihodnje ne bomo mogli zanašati na ekonomijo obsega, zato  so znanje, dobra organiziranost, specializiranost in podjetnost toliko bolj pomembne.

DEGRADACIJA TAL JE RESEN PROBLEM CELOTNEGA PLANETA

Uvodni predavatelj je bil škotski profesor, svetovno priznan strokovnjak Pete Smith, ki je predstavil referat z naslovom Izboljšano gospodarjenje s tlemi za spopadanje s podnebnimi spremembami in izboljšanje proizvodnje.  Degradacija tal in zmanjšanje organske snovi v tleh je resen problem povsod po svetu. Še bolj kot v našem delu sveta, je v letih intenzivnega gospodarjenja skrb za tla pomembna v jugovzhodni Aziji. Le s pametnim gospodarjenjem s tlemi se lahko bistveno izboljša podnebna slika na celotnem planetu. Z ustreznimi tehnologijami je mogoče povečati organske snovi v tleh, a ne preveč, je opozoril Pete Smith. V svetu obstajajo zelo natančne meritve, ki pa jih lahko izvajajo le znanstvene institucije na izbranih modelnih dolgoletnih preizkusih, kar pa ni mogoče pričakovati, da bodo izvajali tudi kmetje. Obstajajo številne raziskave na temo povečanje rasti koreninskega sistema v globino, vezava organskega ogljika v pasteh tal, ki pa morajo biti zračna. Pri uporabi biooglja je poudaril, da je treba uporabljati certificirano oglje, ki je sicer drago, a če bi povečali industrijsko proizvodnjo, bi se cena bistveno zmanjšala. Ob tem je dr. Rok Mihelič, ki je simpozij tudi vodil, še oddal, da je na tla treba gledati dolgoročno, saj jih ni mogoče popraviti v nekaj letih, pač pa to traja desetletja.