Člani Kmetijske zadruge Agraria Koper so na občnem zboru potrdili zaključni račun z revizorskim poročilom o poslovanju za lansko leto, ki je bilo zelo uspešno. Soglasno so potrdili tudi novega predsednika zadruge, mladega pridelovalca zelenjave Luka Parovela, ki je po izvolitvi dejal: »Bodimo združeni, ker v združenju je moč.«

Od leta 2012 se zadruga uspešno razvija in raste. V teh letih se je zgodilo marsikaj, a tako kot so beležili pozitivne poslovne rezultate zadnjih nekaj let, je bilo uspešno tudi leto 2019. Prihodki so bili večji kot leto poprej in so znašali dobrih 18,6 milijona evrov, čisti dobiček pa dobrih 480 tisoč evrov.

Zadovoljstvo nad uspešnim poslovnim letom je izrazil tudi direktor zadruge Robert Fakin, ki je vodenje zadruge prevzel z namenom, da jo iz poslovno negativnih številk spravi na noge, kar mu z dobro ekipo tudi uspeva, saj vsako leto dosegajo boljše rezultate. Tudi za letošnje leto prihodki za prvih šest mesecev kažejo, da se bodo do konca leta približali pričakovanim 20 milijonom evrov. Ob tem je Fakin poudaril, da so v teh letih vložili veliko naporov, iznajdljivosti in drznosti, tudi marsikatera neprespana noč pred podpis kakšne pogodbe je bila, da je zadruga postala varen in zanesljiv hram za zadružnike.

“Zadruga mora biti podpora kmetom, ki pridelujejo osnovne dobrine za preživetje, ne pričakujejo visokih dobičkov, pač pa le pošteno plačilo za delo,” pravi Robert Fakin in ponosno nadaljuje, da je zadruga ne le preživela, pač pa so poplačali večino terjatev, predvsem pa so si pridobili zaupanje zadružnikov, ugled pri dobaviteljih ter postali vzoren trgovec, h kateremu se kupci radi vračajo.

Zadruga posluje stabilno, kapitalska situacija je ugodna, redno plačujejo vse obveznosti do dobaviteljev in do države ter nenehno iščejo nove priložnosti za krepitev zadruge in položaja na trgu. Ne more pa Fakin mimo tega, da se tudi oni soočajo z velikimi problemi, na katere skoraj nimajo vpliva, kot so kriza v kmetijstvu, nelegalni trgovci na vsakem ovinku, politika, ki je celo škodljiva slovenskemu kmetijstvu in ob vsem tem še pojav krize zaradi koronavirusa.

ZADRUGA Z VEDNO NOVIMI PROJEKTI

Zadruga je pravkar zaključila tri pomembne projekte, ki so bili sofinancirani iz skladov EU. Obnovili so vodna zajetja na Purissimi, v katerih se zbere 10.000 kubičnih metrov deževnice, kar zadostuje za namakanje proizvodnega kompleksa in še nekaj sosednjih polj. Na sedežu zadruge so obnovili strojnico in hladilnico, ki omogoča ločeno uravnavanje temperature v vseh osmih hladilnih komorah. Skupaj z Mestno občino Koper so uredili botanični vrt z avtohtonimi rastlinami Istre v Spodnjih Škofijah, kjer izvajajo številna predavanja in delavnice.

Nedavno so podpisali pogodbo z nizozemskim specializiranim podjetjem za izgradnjo treh novih in obnovo starih rastlinjakov v Purissimi. Tako bodo v Purissimi in z najeto vrtnarijo v Moretinih še lažje zagotavljali vzgojo kakovostnih sadik različnih vrtnin in drugih rastlin.

Kot je zaključil Fakin, bodo tudi v prihodnje strmeli in upravičevali istrsko kmetijstvo z njihovim sloganom Najboljše iz Istre.

AGRARIA VZOR DRUGIM ZADRUGAM

Na občnem zboru sta bila tudi predsednik Zadružne zveze Slovenije Borut Florjančič in predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Cvetko Zupančič.

Florjančič je izrazil veselje nad uspehi zadruge, ki dokazuje, da je mogoče veliko narediti in spremeniti. Znali so se povezati, se pogovoriti o težavah v panogi, predvsem pa so se postaviti nasproti velikim dobaviteljem in kupcem, zato je Florjančič obljubil, da jim bo stal ob strani tudi v prihodnje, saj je prepričan, da le povezani kmetje lahko uspešno prodajajo pridelke in dosežejo boljše cene.

Cvetko Zupančič je poudaril pomen zadrug v času, ko se je vse spremenilo in ni nič več primerljivo s preteklimi leti. Pozitivno v času epidemije je bilo to, da so bile odprte tudi kmetijske trgovine, ki so omogočale, da so kmetje sadili in nadaljevali s pridelavo. Zadovoljstvo je izrazil tudi nad ukrepi EU, ki sredstev za kmetijstvo ne zmanjšujejo, zato je nacionalna naloga, da se kmetijstvo ohranja in se mu dodaja vrednost. Med drugim je omenil tudi bližajoče se zbornične volitve in vse prisotne pozval, da se ne le vključijo v volitve s svojimi kandidaturami, pač pa predvsem udeležijo volitev.

ZAHVALA ZADRUŽNIKOM

V zadnjih dobrih desetih letih je zadruga dosegla velik napredek in razvoj, zato so bile za aktivno sodelovanje ter posebne zasluge podeljene zahvale, ki so jih prejeli: Silvano Knez, Alfonz Ferfolja, Aurelijo Bonin, Boris Kocjančič, Sergio Poropat, Boris Bolčič, Marino Zonta, Peter Štular, Radovan Rajčič in Robert Fakin, ki se je na koncu zahvalil še Jožici Bolčič.

 

KOT NA KMETIJAH SO TUDI V ZADRUGI POTREBNI MLADI

Jožica Bolčič je bila predsednica zadruge 12 let. Mesto je prevzela v času, ko se o resni zelenjadarski pridelavi še ni govorilo in so šele začeli z aktivnostmi za prepoznavnost domačega sadja in zelenjave in s tem tudi Agrarie. Njeno načelo je bila promocija in še enkrat promocija. Povezovanje, poudarki na lokalnem, sezonskem, od vil do vilic, nič prevoženih kilometrov – to so slogani, ki so jih ponavljali.

Po 12 letih predsedovanja KZ Agraria je Jožica Bolčič predala mesto mlademu predsedniku Luki Parovelu.

Poleg dela na kmetiji se je Bolčičeva kot predsednica aktivno vključevala v organe ZZS, v Združenje za integrirano pridelavo zelenjave ter KGZS in se, kot je dejala, pogosto iz Ljubljane vračala razočarana, ko je spoznala številne zakone, ki so vse preveč neživljenjski in pisani bolj za velikega evropskega pridelovalca. Za uspeh si šteje, da so dosegli boljše pogoje za črpanje sredstev za podpore za zelenjadnice. Ob tem je zbrane še opozorila na pravkar objavljen razpis za postavitev rastlinjakov, v katerem je možnost sofinanciranja tudi do 90 odstotkov.

In kot je na Bolčičevi kmetiji vajeti prevzel mladi gospodar sin Robert, katerega Jožica in mož podpirata in mu še vedno z veseljem pomagata, tako je ona predala predsedovanje mlademu pridelovalcu zelenjave Luki Parovelu. Člani KZ Agraria so ga soglasno podprli, Lukove besede ob zahvali za zaupanje pa so bile: »Bodimo združeni, ker v združenju je moč.«

Jožica Bolčič si želi, da bi nova kmetijska politika še bolj podpirala mlade kmete, saj je v Sloveniji preveč kmetij brez prevzemnikov. Ugotavlja tudi, da so kmetje v zadnjih desetletjih pošiljali svoje otroke v šole, ki so jih uspešno končali, a s svojo izobrazbo ne dobijo službe in so celo brezposelni, veliko pa jih danes tudi ne zna več poprijeti za delo.

Bolčičeva je prepričana, da bo v prihodnje, še zlasti v času, kot je širitev epidemije, hrana strateška dobrina in vsak kmet mora biti ponosen na to, da prideluje hrano. »Prišel bo čas, ko bomo imeli moč v rokah in bomo ne glede na sodobno mehanizacijo, ki ima lahko tudi negativne učinke, rekli: bo treba delati, če bomo hoteli jesti.«