Na zelenjadarskem posvetu v Izoli so pridelovalci razpravljali o možnostih razvoja pridelave zelenjave. Vodila ga je Jerica Pučko Antolin, specialistka za zelenjadarstvo pri Kmetijsko gozdarskem zavodu Nova Gorica. V okviru novih trajnostnih pristopov pri vzgoji sadik zelenjave evropska uredba nalaga spremembe. Do leta 2026 morajo v maloprodaji biti substrati brez šote. Do leta 2030 pa je v substratih za tržno pridelavo potrebno vsebnost šote zmanjšati za polovico.

V letu 2022 je bilo v Sloveniji 1570 pridelovalcev, ki so vrtnine pridelovali na 2.400 hektarjih na prostem in na 110 hektarjih pokritih površin.

Zelenjadarskega posveta se je udeležile tudi kmetijska ministrica Mateja Čalušić. Poudarila je, da imamo v Sloveniji izjemen potencial za povečanje pridelave zelenjave in s tem dvig samooskrbe. SN SKP 2023- 2027 je usmerjen v krepitev odpornosti in konkurenčnosti v sektorju. Poudarek je na uporabi tehnologije in opreme za prilagajanje na podnebne spremembe, vključno z obnovo in nadgradnjo obstoječih namakalnih sistemov. Priložnosti so tudi v širitvi ekološke pridelave. Imamo majhne kmetije, ki pridelujejo pridelke z visoko vrednostjo, pomembno je le njihovo povezovanje pridelave in trženja.

Na vprašanje glede izplačil zaradi škode na pridelkih po lanskih neurjih je Čalušićeva odgovorila, da bodo odločbe izdane takoj, ko bo ministrstvo prejelo podatke Statističnega urada RS za izračun povprečnih cen, kar naj bi se zgodilo v marcu.

ZA KAKOVOSTNO SADIKO KAKOVOSTEN SUBSTRAT

Aleš Bric iz podjetja Metrob je predstavil nove trajnostne pristope v vzgoji sadik zelenjave. Po evropski uredbi iz lanskega leta se mora vsebnost šote v substratih za tržno pridelavo do leta 2030 zmanjšati za 50 %. Šoto naj bi zamenjali z novimi sestavinami, kot so gline, komposti (lesna vlakna, kompostirano lubje) z namenom večje biorazgradljivosti. Namen uredbe je ohranjanje naravnih šotišč.

Substrati so mešanice posameznih komponent, pomešanih v različnih razmerjih glede na namen uporabe: za setev, presajanje vrtnin, sajenje sobnih rastlin, kisloljubne rastline (rododendroni, ameriške borovnice), balkonsko cvetje, zelišča,  jagodičevje, visoke grede, cvetlična korita, orhideje. Sestavljeni so iz organskih in mineralnih komponent, sintetičnih dodatkov in mineralnih gnojil. Šota je še vedno glavna sestavina večine substratov in je cenjena predvsem zato, ker ima sposobnosti zadrževanja vode in gnojil, je zračna in ni težka, kar omogoča lažji transport in ustrezno ceno. Nima pa šota hranilnih vrednosti za rastline, saj je rezultat kompostiranja šotnega mahu (močvirje). Manj kakovostni in tudi težji so substrati z mešanico črne in bele šote z dodatkom gline (zadržuje vodo in hranila) in kremenovim peskom.

Najbolj kakovostni substrati vsebujejo pretežno mineralne komponente, to so glinasti delci in vulkanski pesek ter 8 do 15 % talnih organskih snovi (v obliki humusa). Za vzgojo kakovostne sadike je potreben kakovostni substrat z ustreznim ph, da rastlina lahko črpa hranila.

KONVENCIONALNI IN EKOLOŠKI SUBSTRATI

Za prodajo konvencionalnih substratov zakonsko še ni določena natančna specifikacija, medtem ko je pri ekoloških točno določena njegova sestava. Pri deklaraciji substrata je treba biti pozoren na vsebnost šote, gline, pH vrednost, za kateri namen je substrat, v kakšni obliki so dodana hranila, kakšna je vsebnost: dušika, fosforja, kalija, kalcija, magnezija …

Slab substrat ima neprijeten vonj po gnilobi ali plesni, sestavine so slabo premešane, šota ima veliko grobih delcev, prehitro se izsuši, težko se namoči. V substratu so lahko tudi delci plastike kot izvor komunalnega komposta, vsebuje malo hranil mineralnega porekla. V njem so lahko prisotne težke kovine, semena plevela, klice bolezni (pojav plesni), jajčeca škodljivcev.

Več kot je šote v substratu, slabša je njegova kakovost! Prihodnost so brezšotni substrati.

ZELENO GNOJENJE V PRIDELAVI VRTNIN NI DOBRO

O prehrani rastlin je govoril David Gluhić iz podjetja Jurana na Hrvaškem. Majhni pridelovalci imajo na enem do treh hektarjev deset in več različnih zelenjadnic, ki imajo različne potrebe po hranilih in gnojenju. Pri plodovkah je na primer velik problem pomanjkanje kalcija, pri korenčku fosforja, bakra in vode, pri kumarah bora in silicija, pri cvetači bora in kalcija, pri lubenicah bora in pri solati kalcija. Poleg ustreznih hranil, predvsem kalcija kot najpomembnejšega, je zelo pomemben ustrezen pH tal in zadostna količina organske snovi. Prav slednje poveča rodovitnost, popravlja fizikalne lastnosti tal in poveča mikrobiološko aktivnost.

Glede zelenega gnojenja je David Gluhić povedal, da bi bilo potrebno 500 do 700 ton zelene mase na hektar, da bi se količina humusa dvignila za 0,1 %. Zeleno gnojenje je priporočljivo pri pridelavi poljščin, medtem ko ima pri pridelavi zelenjadnic več negativnih učinkov. Prevelika aktivnost mikroorganizmov namreč porabi veliko dušika.

SLABA LETINA 2023

Lansko letino zelenjave na Primorskem je predstavila Jerica Pučko Antolin. Spomladanska pozeba je naredila veliko škode na posevkih, toča pa je marsikje poškodovala tudi rastlinjake. Zaradi vseh vremenskih nevšečnosti je bilo veliko pridelkov uničenih, poškodovanih in netržnih. Veliko več kot običajno je bilo bolezni in škodljivcev. Pridelovalci so si ponekod pomagali z biostimulatorji, kar je bilo zlasti na papriki in tudi na nekaterih drugih rastlinah zelo uspešno, saj so se rastline obnovile.

V okviru intervencije BVR je nujen program zatiranja bolezni in škodljivih organizmov, ki se izdela na podlagi seznamov FFS na osnovi mikroorganizmov (glive, bakterije, virusi) in komercialnih pripravkov za biotično varstvo rastlin, ki ga predhodno potrdi Javna služba zdravstvenega varstva rastlin. Program mora biti izdelan in potrjen do 31. 3. tekočega leta.

INTERVENCIJA BIOTIČNO VARSTVO RASTLIN (BVR)

Podpore intervencije BVR

Poljščine                                                        176 €/ha

Zelenjadnice na prostem                                612,80 €/ha

Zelenjadnice v zavarovanih prostorih            1.857,60 €/ha

Jerica Pučko Antolin je podrobneje predstavila intervencijo biotično varstvo rastlin (BVR), ki vključuje vse kulture, tudi zelenjadnice na prostem in v rastlinjakih. Vstop v intervencijo je mogoč še do leta 2025. Tisti, ki so vstopili lani in letos, bodo v intervenciji pet let, ostali pa štiri leta. KMG mora imeti najmanj 1 ha kmetijskih površin, velikost kmetijskega zemljišča iste vrste dejanske rabe ne sme biti manjša od 0,1 ha, razen v primeru izvajanja BVR v zavarovanih prostorih, kjer je najmanjša površina 0,05 ha. Velikost skupne površine, ne glede na vrsto dejanske rabe, za katero se lahko uveljavlja plačilo, mora biti najmanj 0,3 ha.

Nosilec KMG, ki je v preteklem letu uveljavljal zahtevke za intervencijo BVR na določenih površinah KMG, v tekočem letu pa na teh površinah to intervencijo izvaja drug nosilec KMG, mora obvezno sporočiti podatke o teh površinah na obrazcu zmanjšanja ali prenosa površin. Če zaradi prenosa dela površin, površina, na kateri se na prvotnem KMG še naprej izvaja intervencija BVR, ne dosega zahtevane velikosti, obveznost izvajanja intervencije BVR na prvotnem KMG preneha brez dolžnosti vračila že prejetih sredstev za njeno izvajanje.

Primer:

Nosilec KMG ima 3 ha njivskih površin, 0,5 ha ekstenzivnega sadovnjaka, 1 ha trajnega travinja, 0,6 ha intenzivnega sadovnjaka, 0,3 ha vinograda in rastlinjak na 0,2 ha površin. V letu 2023 se je vključil v intervencijo BVR z 2 ha površin in ta obseg površine mora zagotavljati ves čas trajanja obveznosti (5 let). Lahko ga zmanjša za največ 10 %, poveča pa ga lahko, kolikor želi.

Površine v obsegu 2 ha vključujejo 0,8 ha poljščin, 0,2 ha zelenjadnic, 0,1 ha rastlinjaka, 0,4 ha intenzivnega sadovnjaka, 0,3 ha vinograda in 0,2 ha ekstenzivnega sadovnjaka. V letu 2024 nadaljuje z izvajanjem intervencije BVR z 2 ha, vendar z 1,5 ha poljščin, 0,3 ha zelenjadnic in 0,2 ha vinograda. Ker je tudi v 2. letu trajanja obveznosti v intervencijo BVR vključen z 2 ha, ni v kršitvi ne glede na to, da so te površine v različnem obsegu na različnih vrstah rabe v primerjavi s predhodnim letom (2023).