Potem ko je precej prahu dvignil predlog novega pravilnika o evidenci posebnih kultur, so na kmetijskem ministrstvu pojasnili, da je jasno, da sprememba pravilnika ne pomeni spremembe obdavčitve pridelovalcev zelenjave in zelišč, in torej tudi ne dodatne obdavčitve. Pravilnik je bil v Uradnem listu objavljen 7. aprila letos in je z naslednjim dnem začel veljati.

Seznam posebnih kultur je objavljen v šifrantu vrst oziroma skupin kmetijskih rastlin na vladni spletni strani za oddajo zbirne vloge za leto 2023.

Pojem posebna kultura se je uvedel z zakonom, ki ureja katastrski dohodek (ZUKD), da se tudi za pridelavo posebnih kultur (to so npr. zelenjadnice, zelišča, jagode, ipd.) omogoči ugotavljanje katastrskega dohodka, torej pavšalno ocenjenega dohodka iz pridelave, na tej podlagi pa tudi posebne kulture vključi med pridelke osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, za pridelavo katerih je dohodek za davčne namene mogoče določati pavšalno. V preteklosti so se namreč posebne kulture zaradi zelo raznolike pridelave, ki ima za posledico lahko zelo različne ravni dohodkov, izvzemale iz osnovne kmetijske dejavnosti in za davčne namene obravnavale kot druga kmetijska dejavnost, ki jo je bilo treba posebej priglasiti, njen dohodek pa ugotavljati na podlagi vodenja knjig. ZUKD-2 določa, da so posebne kulture zelenjadnice in zelišča v intenzivni pridelavi, za katero se šteje pridelava ene ali več zelenjadnic na isti površini v celotni rastni sezoni posameznega koledarskega leta (dosežejo tehnološko zrelost in se jih bo pobiralo ali pospravljalo v tekočem koledarskem letu), jagode na njivah, semena in sadike poljščin, zelenjadnic in zelišč, ki se pridelujejo v tleh na prostem ali v tunelih, in reja polžev.

Tržni pridelovalci zelenjave, tudi majhni, se sami odločijo ali za pavšalno obdavčitev po KD ali pa vodijo knjigovodstvo.

ZELENJAVA KOT POSEBNA KULTURA ALI V KOLOBARJU S POLJŠČINAMI
Kot posebna kultura, za katero želi pridelovalec dohodek določiti na podlagi dodatnega katastrskega dohodka oziroma njeno pridelavo šteti kot del osnovne kmetijske dejavnosti gospodinjstva, se v evidenco posebnih kultur prijavi vsaka pridelava posebne kulture, ki se kadar koli v celotni rastni dobi izvaja na površini, ki je večja od 0,1 hektarja oziroma tudi na manjši površini, če je namenjena trženju. Za vsako tako pridelavo je namreč mogoče šteti, da presega lastne potrebe oziroma je v osnovi namenjena trgu. Vendar se kot posebna kultura ne šteje pridelava ene same zelenjadnice na isti površini v sicer poljedelskem kolobarju. Tako razumevanje je urejeno tudi za izvajanje novega pravilnika, kar pomeni, da se vsebinska merila za določanje posebnih kultur niso spremenila, saj se določila zakona, ki urejajo katastrski dohodek v delu, ki se nanaša na ureditev posebnih kultur, niso spremenila.

1.376 evrov/ha je bil v letu 2021 KD pri posebnih kulturah, kamor sodijo zelenjadnice. Izračunan je bil kot 1,3-kratnik KD intenzivnega sadovnjaka v bonitetnem razredu 51 do 60.
90,63 evra/ha je KD za njivo v istem bonitetnem razredu.

OBDAVČITEV POSEBNIH KULTUR
Tudi z novim pravilnikom velja, da so posebne kulture v skladu z zakonom obdavčene kot dodatni katastrski dohodek v višini 1,3 katastrskega dohodka intenzivnega sadovnjaka in ostalih trajnih nasadov z boniteto med 51 in 60. Sprememba pravilnika ne pomeni spremembe obdavčitve pridelovalcev zelenjave in zelišč, ampak se le poenostavlja način pridobivanja podatkov za njihovo določitev, so sporočili s kmetijskega ministrstva. Z namenom administrativne razbremenitve se določa, da se podatke o posebnih kulturah sporoča le enkrat, in sicer hkrati s sporočanjem podatkov v evidenco pridelovalcev zelenjave in zelišč. Večkratno poročanje in vnos podatkov, kot se je izvajalo pred spremembo, je za pridelovalce predstavljalo administrativno breme, hkrati pa se je s tem povečala možnost napake. S spremembo pravilnika se podatki, ki so poročani in zbrani v evidenci zelenjave in zelišč, z letošnjim letom uporabijo tudi za namen določitve posebnih kultur.
Podatki o posebnih kulturah se uporabijo za namen pavšalne obdavčitve dohodkov od pridelave posebnih kultur. Ne glede na vse pa imajo pridelovalci, ki pridelujejo zelenjadnice intenzivno, torej z namenom prodaje, možnost, da svojo dejavnost priglasijo v davčni register kot drugo kmetijsko dejavnost in zanjo ugotavljati dohodek na podlagi dejanskih prihodkov in dejanskih ali normiranih odhodkov, torej na podlagi knjigovodstva. V tem primeru se jim površina pod posebnimi kulturami, ki se sicer za davčne namene določa avtomatično, pri ugotavljanju dohodka ne bo upoštevala.

Kmet poseje zelenjadnico ali zelišče kot predposevek (npr. solata). Ko solata doseže tehnološko zrelost, se jo pobere in za njo poseje poljščino. Ker za zelenjadnico ne bo posajena nova zelenjadnica ali zelišče kot glavni, neprezimni posevek ali prezimni posevek, se taka zelenjadnica ne opredeli kot posebna kultura (zelenjadnica je v tem primeru vključena v poljedelski kolobar).

Kmet na GERK-u poseje zelenjadnico kot predposevek in nato še kot glavni posevek. Površino za posebno kulturo se določi tako, da se površina obeh posevkov na GERK-u sešteje in deli s številom posevkov zelenjadnice oz. zelišča, ki se zvrstijo na GERK-u in dosežejo tehnološko zrelost.