Stanje v slovenskem sadjarstvu je resno in tudi napovedi za letošnje leto niso prav obetavne, saj se po prvih ocenah napoveduje skoraj 10-odstotno zmanjšanje pridelka jabolk glede na lansko leto, ki je bilo slabo zaradi suše. Lani smo v Sloveniji pridelali 50.000 ton jabolk, letos ocenjujejo, da jih bo le 47.000 ton.
Poleg ekstremnih vremenskih dogodkov sadjarstvo ogrožajo novi škodljivci in bolezni, naraščajoči stroški, visoke cene energentov in logistike, inflacija, pomanjkanje delovne sile in nizka potrošnja svežega sadja. Nujna je strateška prilagoditev sektorja ob vzajemnem sodelovanju sadjarjev, stroke in odločevalcev. To je bilo osrednje sporočilo sadjarskega posveta, ki ga je na sejmu Agra organiziralo Združenje za sadjarstvo, ki deluje pri Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij.
Stopnja samooskrbe s sadjem v Sloveniji je bila 60 % v letu 2015, v obdobju od 2017 do 2021 je znašala med 14 % in 47 %, v letu 2022 pa je bila po začasnih ocenah 29 %, kar je zaskrbljujoče. Slovenija je neto uvoznica sadja, lani je bilo uvoženih 380.000 ton sadja, od tega 65 % svežega sadja, največ banan, citrusov in jabolk.

Skladišča so prazna, vsi čakajo na nova jabolka.

OTROCI NE JEDO SLOVENSKIH JABOLK

Na okrogli mizi »Zakaj je samooskrba s sadjem v Sloveniji tako nizka in kako jo povečati?« so sogovorniki izpostavili pomen nadaljnjih prilagoditev sadjarstva na posledice podnebnih sprememb. Za izboljšanje konkurenčnosti sadjarstva so nujne strukturne spremembe in okrepljena vlaganja v investicije. Opozorili so na majhno oskrbo s slovenskim sadjem in zelenjavo v javnih zavodih, ki je po mnenju Boštjana Kozoleta, predsednika Združenja za sadjarstvo, alarmantno nizka. Razlog za to je največkrat cena, ki je še vedno odločilen dejavnik pri nakupu kmetijskih pridelkov in živil. S tem je vprašljiva tudi kakovost sadja v javnih zavodih, zato si sektor želi vzpostavitve ustreznega sistema za kakovostno sadje slovenskega porekla.
Slovenske sadjarje skrbi nedopustno zavajanje potrošnikov glede porekla sadja. Po ugotovitvah Inšpektorata za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo je opaziti trend zmanjševanja neskladnosti pri prodaji sadja in zelenjave fizičnih oseb glede porekla. Boštjan Kozole je opozoril na problematiko pomanjkanja sezonske delovne sile v sadjarstvu in previsoke davčne obremenitve kmetijskih podjetij v primerjavi s kmetijskimi gospodarstvi, ki delujejo kot družinske kmetije.

Pridelek 2023 po prvih ocenah v Sloveniji v intenzivnih nasadih:
47.000 ton jabolk, kar je 7 % manj kot lani,
1.000 ton hrušk, kar je 80 % manj kot lani.

V EVROPI 11,4 MILIJONA TON JABOLK

Dr. Vesna Miličič, sekretarka Združenja za sadjarstvo pri Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij, se je udeležila sadjarske konference Prognosfruit 2023 v Trentinu v Italiji, na kateri so podali prve ocene pridelka jabolk in hrušk letošnje letine. Po napovedih Svetovnega združenja pridelovalcev jabolk in hrušk (WAPA) bo svetovna pridelava jabolk znašala 78,4 milijona ton, kar je 4,3 milijona ton manj glede na lansko leto. Največ jih bodo pridelali na Kitajskem (37,2 milijona ton), v Turčiji (4,6 milijona ton), ZDA (4,5 milijona ton) in na Poljskem, ki je z malo manj kot 4 milijoni ton jabolk še vedno največja pridelovalka jabolk v Evropi. Na ravni držav Evropske unije se letos napoveduje pridelek 11,4 milijona ton jabolk, kar je za 3,3 % manj kot lani in četrti najnižji pridelek v zadnjih desetih letih. V Srbiji bo pridelek jabolk višji za 33 %.
Prva ocena pridelka hrušk je 1,7 milijona ton, kar je 12,9 % manj kot lani in drugi najnižji pridelek v zadnjih desetih letih. Pridelek hrušk bo letos nižji predvsem zaradi ekstremnih vremenskih dogodkov, ki so prizadele Italijo in Španijo, ter zaradi nižjega pridelka na Nizozemskem in v Franciji. Največ hrušk bodo pridelali v Belgiji, in sicer kar 19 % več kot lani.

ZELO MALO EKOLOŠKIH JABOLK

Delež jabolk za predelavo (jabolčni koncentrat, sok) se je v EU v zadnjih desetih letih povečal za 10 %. Po prvih ocenah bo predelanih 4,6 milijona ton letošnjega pridelka jabolk.
Ekološka pridelava jabolk bo po napovedih dosegla 6 % celotnega pridelka v EU, od tega največ v Italiji.

V Evropi bo letos pridelanih 11,4 milijona ton jabolk, od tega 4 milijone ton na Poljskem.

CENE JABOLK

V državah EU je bila v letu 2022 povprečna cena jabolk 0,73 evra za kilogram, letos je pričakovana cena 0,79 evra za kilogram. Kot je povedal Boris Orešek, sadjar iz Posavja, ima Slovenija najnižje cene. Povprečna odkupna cena jabolk lani je bila 0,32 do 0,35 evra za kilogram, a bi morala biti vsaj 0,42 do 0,44 evra za kilogram (odvisno od sorte) za jabolka v boks paleti franco dvorišče pridelovalca. Jabolka, ki jih je treba obirati dvakrat ali trikrat, ne morejo imeti iste cene kot tista, ki se jih obira enkrat. Boris Orešek je poudaril, da kupcu nekaj centov ne pomeni nič, tržnemu pridelovalcu pa obstoj.

SLOVENSKO JABOLKO, KI SE OD DALEČ VIDI, DA NI SLOVENSKO

Rok Korber iz podjetja Mirosan, ki letno proda do 5.000 ton jabolk, je spregovoril o dokazljivem ponarejanju porekla. Proti koncu sezone je pritisk poljskih jabolk preko slovenskih dobaviteljev zelo velik in na trgovskih policah so jabolka dvomljivega porekla. Lani je pri enem od trgovcev opazil jabolka sorte gala slovenskega porekla, s premerom 85 do 90 mm. Tako debele gale lani v Sloveniji ni bilo mogoče pridelati. Korber inšpekciji predlaga ugotavljanje porekla z izotopsko analizo lahkih elementov, kar bi preprečilo tovrstne goljufije, ki niso nič drugega kot kriminal.

Samooskrba z jabolki v Sloveniji je iz 60 % v letu 2015 padla na 30 % v letu 2022.